BORBATA NA GR^KIOT NAROD ZA NEZAVISNOST I DEMOKRATIJA

Toa {to e novo {to go obelodenuva Zaharijadis vo pismoto e deka vnatre vo KPG, kaj nekoi rakovodni kadri, se pojavija rezervi i kolebawa vo vrska so zna~eweto i ishodot na vooru`enata borba i nejzinata re{ava~ka uloga, kako i pojava na iluzii za primena na parlamentarno re{avawe na gr~koto vnatre{no pra{awe. Takvite pojavi i gledi{ta vo redovite na KPG se dol`at na realna ocenka na situacijata, na sostojbite vo DAG, na amerikanskata akcija, a ne na malogra|anskite vlijanija od sojuznicite na KPG vo EAM, kako {to tvrdi Zaharijadis vo pismoto.

Na krajot od pismoto, Zaharijadis im se zablagodaruva na jugoslovenskite komunisti za pomo{ta {to im ja dadoa na gr~kite komunisti i moli da posreduva i kaj drugite "bratski" partii i prijateli da go storat istoto.

Na baranata pomo{ od strana na KPG, KPJ pozitivno odgovori {to se gleda i od slednoto pismo:

"Dragi drugar Tito! Zadadenata golema pomo{ vo vrska so posledniot apel na na{ata partija, kako i za celokupnata pomo{ {to ni ja dade bratskata partija na Jugoslavija, Vi izrazuvame Vam i na site ~lenovi na CK na va{ata partija, srde~ena blagodarnost. Taa pomo{ doa|a vo momentot na novata te{ka borba na gr~kiot narod za nezavisnost i demokratija i zacvrstuvawe na sojuzni{tvoto me|u na{ite narodi.

Zaharijadis na 18 septemvri 1947 godina isprati i drugo pismo od CK na KPJ vo koe iznesuva mislewe deka re{enijata na Tretiot plenum i "Planot Ezero" nalagaat toj da se prefrli vo Grcija so cel neposredno da se anga`ira, odnosno da rakovodi po partiskata rabota na DAG i vo slobodnite teritorii, za pouspe{na realizacija na re{enijata i zada~ite na DAG. Baraweto mu be{e udovoleno i toj na sredinata na noemvri 1947 godina se prefrli vo Egejska Makedonija, vo podra~jeto na Vi~o.

Zaharijadis na 2 dekemvri 1947 godina vo soglasnost so plenumskoto re{enie svika sednica na PB na CK na KPG na koja se rasprava{e za dve pra{awa: tekot na materijalizacijata na re{enijata na Tretiot plenum i na "Planot Ezero" vrz osnova na izve{tajot na tro~lenata komisija i za pra{aweto vo vrska so politi~kata rabota vo DAG. Vo rezolucijata po prvata to~ka se konstatira seriozno zaostanuvawe vo realizacijata na rezolucijata na Tretiot plenum i na "Planot Ezero", {to se dol`i na faktot deka {tabovite na DAG za Zapadna i Isto~na Makedonija i Trakija ne uspeale da go regrutiraat planiraniot broj na borci, ne{to {to onevozmo`i da se sozdadat strategiskite rezervi na G[ na DAG, deka Partijata ne uspea da se presmeta so oportunizmot, nere{itelnosta i kolebawata vo svoite redovi {to pretstavuvaat osnovna pre~ka na borbata. Vo istata rezolucija se zboruva deka sekoj ~len na partijata se smeta za mobiliziran borec na DAG i sekoja nere{itelnost i kolebawe kon toj sektor }e pretstavuva predavstvo kon KPG i borbata na narodot. Partiskite organizacii vo gradovite, se veli ponatamu, treba{e da sozdadat bazi na vooru`en otpor vo gra|anskite centri i deka do fevruari 1948 godina oblasnite komandi na DAG i nejzinoto voeno-politi~ko rakovodstvo bea dol`ni da ja realiziraat regrutacijata {to ja predviduva{e "Planot Ezero". Na sednicata be{e re{eno do krajot na godinata da se formira Privremena demokratska vlada na Grcija.

Na sednicata na PB se slu~i sudir me|u generalniot sekretar na KPG Nikos Zaharijadis i komandantot na G[ na DAG, Markos Vafijadis. Zaharijadis ja iznese tezata: "Za da mo`eme da gi ispolnime zada~ite {to proizleguvaat od re{enijata na Tretiot plenum se nalo`uva: 1) Do mart 1948 godina G[ na DAG da koncentrira za svoja voena rezerva na Gramos 15.000 borci i 2) DAG do proletta 1948 godina da prezema i da zadr`i seriozni gra|anski centri. Markos se sprotivstavi na ovoj stav na Zaharijadis, so slednoto obrazlo`enie: "Denes site sili so koi raspolaga DAG vo cela Grcija ne se pove}e od 25-27.000. Ako G[ saka neposredno da koncentrira 15.000 za rezerva na Gramos }e bide prinuden da gi napu{ti site drugi oblasti, osven Gramos. Toa ne zna~i rezerva, kako {to ja smetame ovoj moment, tuku prosto dislokacija na edinicite na DAG od eden vo drug prostor...". Po burna diskusija na krajot be{e odlu~eno da se formira rezervna edinica od 15.000 borci, po pat na mobilizacija i bez da se napu{ti niedna oblast. Toa zna~e{e nova i totalna mobilizacija vo Centralna i Zapadna Makedonija.

Na sednicata na PB na CK na KPG {to se odr`a na 7 dekemvri 1947 godina pak go stavi na dneven red problemot na rezervite na DAG. Za re{enie na problemot na rezervite PB na CK na KPG gi zadol`i teritorijalnite {tabovi da izvr{at regrutacija na novi borci i toa komandata na Rumeli 1.750, na Tesalija 2.500, na Zapadna Makedonija 3.500, na Centralna Makedonija 2.500, na Isto~na Makedonija i Trakija 3.000 i na Epir 1.000, ili vkupno 14.250 od koj broj 10.000 do krajot na fevruari 1948 godina }e bidat koncentrirani vo podra~jeto Gramos - Vi~o kade G[ }e ja organizira nivnata obuka, a preostanatite 4.500 borci }e ostanat na raspolo`enie na teritorijalnite komandi i toa: na komandata na Centralna Makedonija 2.000 i na Isto~na Makedonija 2.500 borci.

Tekstot na rezolucijata na PB na CK na KPG za pra{aweto na rezervite na DAG e prosleden so sedum tabeli vo koi e naveden potrebniot materijal za pokrivawe na vkupnite potrebi na rezervnata sila od 10.000 borci, koja do krajot na fevruari 1948 godina }e se nao|a{e vo podra~jeto na Vi~o - Gramos, pod komanda na G[ na DAG. Interesno e da se zabele`i deka od predvideniot vkupen broj borci koi treba{e da se regrutiraat za re{avawe na problemot na strate{kite rezervi na DAG, 9.000 bea od Makedonija i samo 5.250 od Grcija. I ovoj fakt ja odrazuva sostojbata na vooru`enata borba na DAG vo gr~kite podra~ja i tovarot {to go ponesoa Makedoncite vo istata. Vrz osnova na re{enijata na Tretiot plenum na CK od 12-15 septemvri i na PB na CK na KPG od 2.12. 1947 godina na 23.12 istata godina e formirana Privremenata demokratska vlada na Grcija (PDVG).

Vo osnova~kiot akt emituvan preku radiostanicata Slobodna Grcija, naredniot den se veli deka:

1) Imaj}i gi predvid statutarnite akti na G[ na DAG od 10. 08. 1947 i

2) Neophodnata nu`nost {to go sozdade uni{tuvaweto na nacionalnata nezavisnost od imperijalistite, su{tinskoto nepostoewe na gr~ka nacionalna vlada, razvitokot na nacionalnoto i demokratskoto dvi`ewe i voeniot pridones na DAG za formirawe vnatre vo slobodnite oblasti na na{a zemja na edna centralna vlada ja formirame PDVG...". Vo prodol`enie vo osnova~kiot akt se privedeni neposredni celi na PDVG, a toa se: da gi aktivira site narodni sili za osloboduvawe na Grcija od imperijalistite i da ja vospostavi nejzinata nezavisnost i sloboda, da go ustanovi narodnoto pravo, da go nacionalizira siot tu| kapital, banki, te{ka industrija, da izvr{i agrarna reforma, da ja reorganizira dr`avata na demokratski principi, razvitokot na instituciite na narodnata demokratija, da razvie prijatelski odnosi so Sovetskiot sojuz, Balkanskite republiki i demokratski zemji, da im priznaat celosna ramnopravnost na malcinstvata, da organizira demokratska armija, mornarica i avijacija za uspe{no sprotivstavuvawe na sekoja agresija, da sprovede slobodni izbori vo najkus rok i koga }e go dozvolat uslovite.

Sostavot na PDVG be{e ednopartiski, sostavena isklu~ivo od visoki funkcioneri na KPG. I pokraj toa {to Makedoncite vo formaciite na DAG u~estvuvaa so pove}e od edna tretina, taa se formira na tloto na Egejska Makeodnija i glavno tuka ja izvr{uva{e svojata dejnost, Makedoncite ne participiraa vo nea. Duri vo april 1949 godina tie bea pretstaveni vo nea so eden minister.

Formiraweto na PDV gi voodu{evi borcite na DAG i demokratskiot narod, me|utoa, za nejzino formirawe i dejnost nedostigaa nikakvi uslovi. Ovoj poteg be{e rezultat na pogre{nite ocenki na rakovodstvoto na KPG za realnite mo`nosti i perspektivite na vooru`enata borba {to ja vode{e, na politikata na golemite sili i drugi.

Atinskata vlada pobara od svoite zapadni sojuznici da gi predupredat Sovetskiot Sojuz i zemjite so narodna demokratija da ne ja priznavaat PDV. Atinskiot re`im go iskoristi formiraweto na vladata u{te pove}e da gi zajakne represaliite. Vladata na SAD ja predupredi jugoslovenskata vlada i drugite socijalisti~ki zemji za te{kite posledici od eventualno priznavawe na PDV od nivna strana. Istoto go stori i britanskata vlada.

Rakovodstvoto na KPG kako {to ve}e privedovme u{te pred formiraweto na PDVG so pismo se obrati do KPSS i na KP na socijalisti~kite zemji da gi prekinat diplomatskite odnosi so atinskiot re`im i da ja priznaat "demokratska" Grcija. Kakov odgovor dobi gr~koto rakovodstvo nemame dokument. Spored pretsedatelot na PDV Markos Vafijadis, formiraweto na vladata be{e izbrzano, bidej}i ne be{e obezbedeno nejzinoto priznavawe od prijatelskite dr`avi. Na negovo pra{awe dali e obezbedeno priznavaweto, Zaharijadis mu odgovori: "...]e ja zazemame Konica, }e ja formirame vladata i verojatno }e n# priznaat". Spored toa, "kamen temelnik" na uspehot na rakovodstvoto na KPG be{e diplomatskoto priznavawe na PDV od Sovetskiot Sojuz i isto~nite zemji. Me|utoa, tie toa ne go storija, bidej}i nedostigaa za toa vnatre{ni i nadvore{ni uslovi. DAG ne kontrolira{e nitu eden gradski centar duri i palanka.

Operacijata na DAG da go zazeme grat~eto Kowica vo Epir, vedna{ po formiraweto na PDV zavr{i neuspe{no so golemi zagubi za nea. Pra{aweto na priznavawe na PDVG kone~no se re{i vo oktomvri 1948 godina koga Sovetskiot Sojuz na Tretoto svikuvawe na Generalnoto sobranie na OON so svoj memorandum za preduslovite za re{enie na gr~koto vnatre{no pra{awe im prepora~a na balkanskite zemji da vospostavat diplomatski odnosi so Grcija. Sovetskiot Sojuz so ovoj poteg doka`a deka kako edinstven pretstavnik na Grcija go priznava{e atinskiot re`im. Privremenata demokratska vlada donese nekolku zakonski akti od vnatre{no-politi~ki karakter. Doneseni se Zakon za narodna odbrana, Zakon za agrarna reforma, zakonski propisi za {kolstvoto, za priznavawe na nacionalnite malcinstva, za amnestija, za proizveduvawe i unapreduvawe na oficeri na DAG i drugo. Privremenata demokratska vlada se samoraspu{ti na 15 oktomvri 1949 godina.