ZO[TO GORE[E BALKANOT?

Denovive mnogu se zboruva{e za t.n. armija na Ilirida za koja s# u{te ne znaeme dali postoi samo vo glavite na onie koi sakaat da produciraat novo krvoprolevawe za da izbegnat izboren poraz ili pak navistina e aktivna na terenot za po petti ili {esti pat da se obide da sozdade nekakva "Golema Albanija". Vo ovie redovi nema da pi{uvam za producentskite igri na zamislitelite na tie idei, bidej}i vo mnogu ne{ta bi im odgovaralo da se {irat takvite scenarija vo javnosta, tuku bi se obidel da ja analiziram genezata na pra{aweto "Zo{to gore{e Balkanot?" izminatoto desetletie, ~ija be{e strategijata, koja be{e celta i {to n# o~ekuva pokraj vakvite novi navestuvawa za etni~ki razgrani~uvawa.

Dobro potvrdeni i analizirani informacii koi doa|aat od zapadni analiti~ki centri govorat deka celata dramaturgija na Balkanot od Triglav do Gevgelija poteknuva od zapadnata hemisfera koja izminatite deset i pove}e godini so visoki sponzorstva za grupite i organizaciite koi projavile ideja za separatizam i nezavisnost sozdade plodna po~va za realizacija na golemite strate{ki ambicii za prodor kon istokot. Vpro~em, ova ne e ni{to novo, nam ni e dobro poznato samo {to sega dojdoa vremiwata koga na masa }e se iznesuvaat razno-razni dokumenti i planovi za takvite celi koi za `al i natamu prodol`uvaat.

Komu mu bea potrebni vojnite vo site porane{ni jugoslovenski republiki i koja be{e nose~kata cel za takvite krvni odmazdi me|u dov~era{nite Titovi bra}a? Kratko i jasno, naftovodot na stariot Bu{ i negoviot naslednik Klinton koj od basenot vo Kaspiskoto Ezero preku Balkanot treba da stasa do amerikanskoto tlo. Vo red, seto toa bi imalo ekonomska dimenzija za osvojuvawe na evtini nafteni poliwa, no mnogumina se pra{uvaat zarem za toa e potrebna vojna koja gi vklu~uva site narodi na najtvrdoto par~e zemja vo Evropa? Analiti~arite ova go obrazlo`uvaat so faktot deka pretstojat vojni za voda koi }e go obele`at 21 vek, a ne pak vojni za nafta koja pretstavuva motor na celiot industriski razvoj na edna zemja.

Problemot le`i vo naivnosta na balkanskite narodi i nivnite voda~i koi mislea deka so vojnata vo koja vlegle gi {titat i gi branat nacionalnite interesi, deka vo nea vidoa {ansa za golemi dr`avi iako znaeja deka }e do`iveat debakl i neuspeh. Zapadot sovr{eno dobro gi izigra Balkancite od toj agol. [to vklu~uva celiot proces? Amerikanskata agencija za trgovija i razvoj & odobrila na Hrvatska 202.000 dolari za izrabotka na studii okolu izgradbata na naftovodot od Konstanca (crnomorsko pristani{te vo Romanija) preku Srbija (Pan~evo) pa s# do Trst vo Italija. Do odlukata kaspiskata nafta da se prefrluva vo Evropa preku Srbija do{lo po raspadot na SSSR. Najgolema zainteresiranost poka`ala italijanskata naftena kompanija ENI koja se zalagala za ovaa trasa na naftovodot. Idejata e da se zaobikoli Bosforot koj pretstavuva tesno grlo za ogromnite tankeri. Poradi toa novata solucija e Balkanot koj bi bil povrzan so sredozemjeto. SAD vo posledno vreme poleka se otka`uvaat od izgradbata na nafteniot koridor E 8 koj po~nuva od Azerbejxan, pa preku Bugarija, Makedonija i Albanija bi se protegal do Italija pred s# poradi rizikot od islamskiot terorizam vo tie zoni. Noviot razvoj na situacijata po 11 septemvri i s# polo{ata situacija na Bliskiot Istok i planovite za napad vrz Irak gi naveduvaat Amerikancite da razmisluvaat s# po~esto za nova trasa na naftovodot koj be{e i s# u{te e pri~ina za nestabilnosta na ovie prostori. Borbite za ~ovekovi prava, borbite za status vo op{testvata se samo maska koja mnogu brgu }e padne pred civiliziraniot svet.

Porane{nite, aktuelnite i idnite teroristi~ki formacii na Balkanot ne se ni{to drugo osven slugi platenici na zapadnite stratezi koi treba da im obezbedat prostor za realizacija na nivnite golemi proekti koi i natamu ostanuvaat tajna za {irokata svetska javnost. Od edna strana, se pla{at od terorizmot koj e prisuten na potegot kon arapskite bliskoisto~ni zemji, a od druga aktivno gi razvivaat sli~nite formacii na ovie podra~ja, bidej}i treba da im donesat uspeh. Sega se odi na t.n. sistem na spoeni sadovi, odnosno spojuvawe na niza nafteni mre`i vo globalniot sistem na transnacionalniot koridor E 4 koj istovremeno bara i dobro razviena soobra}ajna infrastruktura. Tuka pred s# se misli na jaknewe na srednoevropskiot i balkanskiot soobra}aen pravec E 10. SAD sakaat vo prvata faza da vlo`at okolu {est milijardi dolari. Od tie pari za Makedonija nema da ima ni{to, bidej}i vleguva vo zonata na nestabilni zemji so opasnost od islamskiot terorizam iako vo prviot izraboten plan i na{ata zemja be{e predvidena kako tranzitno podra~je za nafta. Klu~ni lobisti za ovoj i vakov proekt se amerikanskiot pretsedatel, Xorx Bu{ i negoviot zamenik, Dik ^ejni, a zainteresiranost postoi i kaj ruskiot pretsedatel, Vladimir Putin, koj vo celata ovaa rabota gleda golema profitabilnost na negovata zemja i zastanuvawe na zdravi noze.

Za Amerikancite Rusija i Kavkazot stanuvaat stabilno voeno podra~je osobeno sega koga SAD go kontroliraat Avganistan i imaat bazi vo nego. Tamu mo`e da se instalira globalniot svetski pazar na evtina ruska rabotna sila i skapi amerikanski i evropski stoki.

[to saka{e Amerika na Balkanot? Analiti~arite go velat slednoto: Taa saka{e samo bazi za za{tita na kaspiskiot naftovod. Balkancite toa ne go razbraa i imaa mnogu krvavi vojni. Najinaetliviot, Slobodan Milo{evi}, toa ne go znae{e ili ne ja razbra takvata strategija na Va{ington. Toj odbi da & bide sojuznik na Amerika, bidej}i Amerikancite ne mu ka`aa koja e nivnata cel so Kosovo i Srbija. Amerikancite sakaa Kosovo i Boka Kotorska da bidat nivni poligoni za izgradba na voeni bazi. Milo{evi} toa ne go dozvoli i se slu~i bombardiraweto. So toa u{te edna{ se potvrdi deka Amerikancite se podgotveni na s# - i da ubivaat nevini civili koi gi narekuvaa "kolateralna {teta" za prokletata nafta po koja so decenii pla~at. Namesto Milo{evi}, sojuznik na Amerikancite im stana Frawo Tu|man koj Hrvatska ja pretvori vo amerikanska voena i politi~ka baza. Za vozvrat toj dobiva{e sovremena voena i komunikaciska oprema za da gi sovlada Srbite vo operacijata "Bura". Deneska hrvatskata Armija ve`ba zaedno so amerikanskata razni takti~ko-operativni zada~i koi treba da gi {titat interesite na SAD koga stanuva zbor za kaspiskiot naftovod.

NATO-vojskite prodol`uvaat da go ~istat Balkanot od prepreki koi utre so po~etokot na aktivnostite bi mo`ele da im bidat pre~ka vo rabotata. Analiti~arite predupreduvaat deka startot na vakviot najgolem svetski proekt dosega }e sozdade novi vojni ne samo na Balkanot, tuku i na site onie mesta niz koi i pokraj koi }e pominuva naftovodot. SAD i islamskite zemji seriozno se podgotvuvaat za vojna poradi kaspiskata nafta. Spored nekoi soznanija, Amerikancite sakaat da go okupiraat celiot prostor pod Kaspiskiot basen za da mo`at da ja {titat i kontroliraat sopstvenata eksploatacija na naftenite izvori i nejzinite pati{ta do Amerika. Iran i Irak so preostanatite arapski zemji }e se obidat straotno da im se sprotivstavat so nov islamski terorizam. Novite potezi koi se prezemaat na Balkanot od strana na teroristi~kite formacii, sponzorirani od Zapadot pred ne tolku damne{no vreme, sega dobivaat poinakva dimenzija. Tie im izleguvaat od kontrola na NATO planerite i sozdavaat novi vojski: ANA, Ilirida i sli~ni na niv, koi treba da gi soprat procesite na stabilizacija. Sega na meta ne se samo regularnite bezbednosni sili na Srbija i Makedonija, tuku i NATO-vojnicite ~ii voda~i od Brisel gi izvisija albanskite vo`dovi deka }e im napravat nezavisno Kosovo ili avtonomija vo zapadna Makedonija.

Nie sme pred novi neizvesnosti. Em nema da imame nafta, em nema da imame mir i stabilnost. Do koga golemcite }e si poigruvaat so nas? Koga edna{ nedvosmisleno }e zastanat vo odbrana na vistinata i pravdata na ovie prostori? Ju`niot Balkan so novite turbulencii izleze od planot za tranzit na crnoto zlato. Ako koridorot se gradi na sever preku Romanija, Srbija i Hrvatska, toga{ na zapadot nema da mu bide potreben stabilen jug zatoa {to stabilnosta }e mu bide potrebna samo onamu kade bi pominuvala trasata na naftovodot. Zna~i li toa deka povtorno sme osudeni da se branime od zapadniot hegemonizam bez ni~ija pomo{? Toj koj gi razvi ekstremisti~kite edinici do takov stepen {to deneska ramo do ramo mo`at bitki da bijat so regularnite vojski na dr`avite na Balkanot, denes se povlekuva i ne saka da u~estvuva vo stabilizacijata i bara novi podra~ja na koi }e eksperimentira novi strategii za svojata dominacija. Ovde{nite narodi po ova so pravo treba da se zapra{aat: Zo{to i za kogo gore{e Balkanot?