VO MAKEDONIJA OPASNO SE @IVEE

IVANOVSKI: Izminatiot dvanaesetgodi{en period vladeja~kite politi~ki partii poka`aa nedoslednost vo realiziraweto na svoite programski celi, vetuvaa mnogu, a zemjata ja dovedoa do rabot na propasta. Za razlika od niv kako i od niza drugi politi~ari koi se sega na ~elo na drugi politi~ki partii {to poka`aa golema prevrtlivost, zaboravaj}i na interesite na narodot {to `ivee vo Republika Makedonija, Makedonska alijansa i Makedonska narodna partija za celiot period od nivnoto postoewe nikoga{ ne gi pogazija nivnite celi. Dodeka pak ovie {to sega se na vlast, no i onie {to bea, go zaboravija svoeto dostoinstvo, postojano baraa na~ini da gi ispolnat svoite li~ni interesi. Zatoa, poznavaj}i gi pove}e godini ~lenovite na Makedonska alijansa i na Makedonska narodna partija uvidov deka se toa iskreni i ~esni lu|e koi sakaat ovaa zemja da opstane i da ima podobro utre za makedonskiot narod i gra|anite, se re{iv da im se priklu~am i da go dadam svoj pridones vo toj niven pat.

IVANOVSKI: Na ovoj potpolno zaboraven makedonski narod koj dosega{nite vladeja~ki garnituri go uni{tija, mislam deka e iluzorno da mu se ka`uvaat ve}e izlitenite i dolgo slu{ani frazi i prazni vetuvawa. Nikoj od nas ne poseduva vol{ebno stap~e i so nego vo mig }e im gi ispolni `elbite na narodot. Samo edno znam deka vo tekot na celiot moj `ivot ~esno sum rabotel i vlo`uval golem trud za da uspeam i ne{to da napravam. Zatoa smetam deka vo bespo{tednata borba so korumpiranite i nesovesni politi~ari za stabilizirawe na Republika Makedonija i vozobnovuvawe na ve}e razru{enite sistemi: bezbednosniot, odbranbeniot, pravniot, ekonomskiot, obrazoveniot i zdravstveniot sistem, }e mora zaedni~ki da se borime. Vo taa dolgotrajna bitka }e mora {to pobrzo da se zaboravi podelbata na makedonskiot narod na patrioti i predavnici, kako i poseduvaweto na partiski kni{ki ako saka{ da opstojuva{ vo ovaa zemja ili da dobie{ rabotno mesto. Morame da ja razbudime nacionalnata svest kaj site Makedonci. Nie }e mora da sfatime deka sme site gra|ani na Republika Makedonija i deka mora zaedni~ki da se soo~ime so problemite vo na{ata zemja. Samo sploteni i so trud mo`eme da trgneme vo borba za pobrz ekonomski razvoj i podobruvawe na `ivotniot standard na site gra|ani vo dr`avava.

IVANOVSKI: Za `al, ovaa koaliciona Vlada dozvoli i sesrdno pomaga{e da se razviva albanskiot radikalizam. Potpolno go razbiram albanskiot del od koalicijata da go poddr`uva toj radikalizam, bidej}i preku nego uspeaja da postignat dominacija na albanskoto naselenie vo zapadniot del na Makedonija kako i etni~ko ~istewe na terenot, no {to e i pova`no, i dominacija i pobrz razvoj vo svoite biznis mafija{ki dejnosti.

Za razlika od prethodnite makedonskite politi~ari vo ostvaruvawe na spomenatite biznisi, ovaa vlast go predade ili prodade makedonskiot narod. Bukvalno pomogna vo raseluvawe na Makedoncite od svoite vekovni `iveali{ta. Samo demago{ki izjavi, makedonskiot narod, makedonskiot narod ne gi vadat od usta, a vsu{nost ni{to ne prezemaat da gi vratat lu|eto doma.

Na ovoj mal, vreden, napaten i miren narod ne mu trebaat mnogu pari za izgradba na svoite razru{eni domovi i ogni{ta. Bidej}i so svojata trudoqubivost samite }e prodonesat toa da go storat, no nim im nedostasuva sigurnosta, dali nema da bidat ubieni, maltretirani, kidnapirani ili povtorno proterani. Ovaa vlast ne deka ne mo`e da im ja ovozmo`i taa sigurnost, tuku ne saka da im ja sozdade. Samo na takov na~in mo`at da opstanat na vlast i da ja kontroliraat situacijata.

IVANOVSKI: Dokolku nie dosega funkcioniravme kako {to treba, sekoja edna normalna dr`ava da se gri`i za svoeto naselenie i gra|ani, nam nema{e da ni se slu~uvaat ovie problemi. Kriminalot }e be{e sveden na nekoi niski ramki, taka {to obi~nite kriminalci nemaa da imaat golemo vlijanie vrz polti~kiot `ivot vo Republika Makedonija. Me|utoa, morame da konstatirame deka kriminalcite vo dr`avata se jaki i silni zatoa {to se tesno povrzani so odredeni politi~ki strukturi vo vlasta.

Mislam deka me|u albanskite partii i VMRO-DPMNE ima traen biznis dogovor vo koj klasi~no se podeleni teritoriite. Vo toj "dil", del od teritorijata na Makedonija e pod kontrola na Albancite, a del mu e prepu{ten na VMRO-DPMNE. Toa go pravat so edinstvena cel da gi skrijat li~nite interesi i da sozdadat uslovi za toa kako da gi perat parite od nivnite crni biznisi - drogata, prostitucijata, proda`bata na cigarite i na oru`jeto. Vakvata situacija nim im odgovara. Zatoa tie cvrsto gi dr`at koncite vo sopstvenite race. Koj saka taka lesno da se otka`e od privilegiite {to im gi nudat crnite biznisi?! Vo ovie biznisi se vrtat golemi pari. Zarem ne mo`e da se zabele`i od kade im se golemite palati na ovaa garnitura politi~ari! Zatoa ovaa stra{na gletka morame da ja spre~ime. Morame daleku poorganizirano da nastapuvame za da go spre~ime kriminalot, koj se nadevam deka s# u{te ne navlegol vo site pori na dr`avava. Dokolku toj e navistina tolki mo}en, toga{ bitkata }e bide mo{ne te{ka, no ne i ostvarliva. Papo~nata vrska me|u politi~arite i kriminalcite mo`e da se skine samo so eden rez na skalpelot. Toa e makedonskiot narod i negoviot izbor na novi nekompromitirani politi~ari.

IVANOVSKI: Ona {to se slu~uva{e vo Makedonija, mislam na koordiniranite propagandi, voeni i sekakov vid akcii, se del od po{irokoto scenario {to go sproveduvaat na{ite sosedi i nekoi doma{ni du{egri`nici. Takvite prodadeni lu|e sekoga{ ni ja namaluvale makedonskata nacinalna vrednost. No, i sekoga{ go izvlekuvale podebeliot kraj. Taka, na primer, nie, a nitu najvisokite makedonski crkovni velikodostojnici, ne smeeja nitu da pomislat za proda`ba na makedonskoto nacionalno i kulturno bogatstvo - MPC. Dokolku po 35 godini avtokefalen `ivot Makedonskata pravoslavna crkva se vrate{e na avtonomija i prifate{e i priznae{e druga mati~na crkva i tu| poglavar, toa }e zna~e{e obezli~uvawe na makedonskiot narod, na makedonskata nacija i bri{ewe na postignatoto i otstapuvawe od crkovnite kanoni. Crkvata so stotici godini go odr`a makedonskiot narod vo petvekovnoto ropstvo, a sega nekoi vladici vo ime na istiot toj pravoslaven narod pregovaraa za promena na nejzinoto ime i avtokefalniot status. Koj gi ovlasti vladicite da go ukinat postoeweto na na{ata Crkva i za ~ii interesi rabotat tie?! Za nas sigurno ne.

Opravduvawata deka Crkvata e nadvor od dr`avata ne dr`at, bidej}i taa ne e nadvor od op{testvoto. Ako s# u{te pametat, pravoslavieto be{e i s# u{te e dr`avna religija na makedonskiot narod.

Mislam deka na Makedonecot mu e preku glava od negatorski odnesuvawa i stavovi kon negoviot nacionalen, dr`aven i crkoven identitet. O~igledno nekoj saka da n# obezli~i kako narod i ona {to ni se slu~uva so dr`avata, da ni se slu~i i so Crkvata. Zatoa veruvam deka }e istraeme vo borbata so doma{nite i so stranskite neprijateli. Du{manite sekoga{ postoele. Drugoto od nas zavisi.

IVANOVSKI: Za da imame nekoj ekonomski razvoj, pred s#, treba da imame mir i stabilnost na dr`avata. No, za `al, toa deneska vo Makedonija ne e mo`no, bidej}i se slu~uvaat razli~ni seriozni incidenti. Toa imaat mo`nost da go registriraat raznite me|unarodni i stranski institucii koi ispra}aat izve{tai do svoite zemji za sostojbata i mo`nosta da se investira vo Republika Makedonija. Zatoa, pred s# mora da se prezemat golemi napori za da se smeni regulativata i da se donesat zakoni koi navistina }e bidat povolni za privlekuvawe na stranski investitori. Me|utoa, bi sakal da ka`am deka nie sega imame lo{a ekonomska koncepcija koja ja praktikuva VMRO-DPMNE i zatoa stranskiot kapital ne uspeva da vleze vo zemjava. Za `al, kaj nas politi~kite partii "go vrtat" najgolemiot biznis. Zatoa mislam deka narodot treba da razmisli dali partiite treba da vodat biznis ili da se zanimavaat so politika koja }e bide vo korist na makedonskiot narod i na makedonskata dr`ava. Poradi ova, narodot na pretstojnite parlamentarni izbori }e treba dobro da razmisli za kogo }e glasa.

Zatoa nie prvo treba da ja sogledame celokupnata ekonomska sostojba vo Makedonija. Potoa treba da se zapra{ame - {to na na{ata dr`ava & e potrebno. Na prvo mesto ni e potrebno dobro koncipirano proizvodstvo na hrana, sopstvena hrana {to tuka bi ja proizveduvale. Za toa imame kapaciteti koi }e gi zadovolat potrebite na makedonskoto naselenie, a dokolku rabotat so polna parea }e se otvorat soodvetni rabotni mesta. Vtorata osnova za razvojot ja gledam vo na{ite intelektualni kapaciteti. Vo Makedonija ima mnogu umni i sposobni lu|e koi mo`at da pomognat. No, tie treba da rakovodat so instituciite vo dr`avava, a ne da bidat na marginite na op{testvoto ili da zaminat vo stranstvo. Samo na vakov na~in mo`eme ekonomski da se razvivame i da sozdademe povolni uslovi za novi vrabotuvawa.

IVANOVSKI: Moram da potenciram deka za poslednive dvanaeset godini sostojbite vo makedonskoto zdravstvo se mnogu vlo{eni, bidej}i razni poedinci kolegi, odnosno politi~ari ja utnaa rabotata so reformite vo zdravstveniot sistem. ^esto pravea reformi na svoja raka bez da gi konsultiraat kolegite i istovremeno da gi zemat predvid potrebite i plate`nata mo} na makedonskoto naselenie. Vo reforma na zdravstvoto ne mo`e da trgnete ako naselenieto, gra|anite ne rabotat. Koj }e gi pla}a uslugite? Vtoro, vo Republika Makedonija mora da se donese soodvetna pravna regulativa koja }e ja izedna~i polo`bata na privatnite i dr`avnite zdravstveni rabotnici. Dvata sektora mora da bidat dobro uigrani, bidej}i toa mora da se usoglasi so potrebite na osigurenicite. Samo na toj na~in }e mo`e da se vovede zdrava konkurencija koja }e gi podobri zdravstvenite uslugi. No, toa ne treba da odi na {teta na ve}e dobro primenetite sistemi {to davaat soodvetni zdravstveni rezultati.

IVANOVSKI: Mislam deka sega zasega toa te{ko }e odi, bidej}i ~uvstvoto od gra|anska nesigurnost e mnogu dlaboko. Makedonecot i drugite gra|ani mnogu se zagri`eni od ve}e rasplamtenata etni~ka kavga vo Makedonija, koja od den na den se zakanuva da izbuvne vo vistinska vojna. Ako taa ve}e i ne se vodi sekoj den vo Tetovsko i vo Kumanovsko. Denes vo Republika Makedonija e opasno da se `ivee. Ne daj Bo`e kriminogenite strukturi koi po igra na slu~ajot i po voljata na vlastodr{cite se kandidiraa za pratenici da po~nat da go gubat tloto pod nozete i posakaat da se u{te pobogati od {to se, pa zatoa }e zapo~nat da voveduvaat barikadi i patarini od ulica vo ulica. Toa sigurno }e go po~uvstvuva narodot. Toj i denes ne mo`e da se vrati vo normalen `ivoten tok od do`iveaniot minatogodi{en {ok. Ova opasno vreme zaslu`eno n# kazni, za{to dozvolivme raznorazni mangupi i belosvetski partalkovci da ni ja vodat dr`avata i makedonskata nacija. Tie n# dovedoa do vakvo derexe, od koe nema vra}awe nanazad, osven ako samite so sopstveni race ne si ja prezememe sudbinata na Republika Makedonija.

IVANOVSKI: Sekako deka tokmu vo nivnata izvalkanost i i zakrvavena biografija ja baram svojata {ansa. Mnogumina odamna predupreduvaa i gi bieja kambanite deka teroristite }e se kandidiraat, a mo`ebi i }e se najdat vo vlasta blagodarenie na servilnosta i potkupliviosta na makedonskite politi~ari. Tie dolgo vreme se pravea "na to{o", a podocna nemaa hrabrost da go spre~at. Site mol~ea i si gledaa seir. Zatoa sega site ja ~uvstvuvame taa sramota na vlasta, taa opasnost da ni dojdat korumpirani politi~ari koi so nas }e si igraat kako {to sakaat. Me|utoa, toa mo`e da se promeni dokolku izbira~ite razumno presudat dali sakaat da izberat vistinski ~esen politi~ar koj ne vetuva mnogu, osven {to bara trud, rabota, red i zakon vo Republika Makedonija. Ovoj "java{luk" ne n# vodi na drugo mesto, osven vo propast. Propasta samite si ja kopame, bidej}i ako prodol`ime da gi poddr`uvame makedonskite politi~ari od tipot na Georgievski koi nemaat skrupuli, ne ni se gleda daleku krajot.