NEIZVESNOST KOJA UBIVA!

Vojnata mu nanese golemo zlo na makedonskiot narod ~ii posledici i den denes se ~uvstvuvaat, a {to e potragi~no, nekoj {to e zadol`en da se gri`i za narodot i zema plata od istiot, ne kreva glava da gi sanira posledicite. So drugi zborovi, nekogo "ba{ go boli uvo" {to nekoi semejstva nemaat pokriv nad glavata, {to godina dena `iveat kako proterani vo sopstvenata dr`ava i {to za dvanaesette Makedonci nema ni traga ni glas.

Tragedijata e pogolema koga "nekoi" glasnogovornici, harizmati~ni faci, tr~ila`govci se udiraat v gradi za makedonskiot narod i dr`ava i sebesi se smetaat za patrioti i heroi. Zarem, istoriski gledano, ne bevme dovolno `rtvi na predavnici i velepredavnici? Makedonija s# u{te ne ja nau~i lekcijata!

Osven od svoite rodni ogni{ta, Makedoncite se proterani i od prifatnite centri. So akcijata za preregistracija na licata spored stepenot na o{tetenost na ku}ite (3 i 4 kategorija), specifi~nite geografski regioni (nedeminirani podra~ja) i specifi~nite slu~ai, Crveniot krst na Republika Makedonija vo minatiot mesec ja namali brojkata od 14.400 na 8.000 "raseleni" lica.

Momentno imame 5.093 raseleni Makedonci smesteni vo semejstva i 1.877 smesteni vo kolektivnite centri, ni izjavi Sa{o Taleski od Crveniot krst na Republika Makedonija zadol`en za registracijata na proteranite Makedonci.

Ostanavme u{te 184 proterani Makedonci od Tetovo i Tetovsko, smesteni vo "Olimpisko selo", a {to }e bide so nas i so na{eto vra}awe vo razru{enite domovi, }e bide poznato duri po izborite, ni ka`a Savo Radeski, ~len na Odborot za raseleni lica vo "Olimpisko selo"- Skopje.

Od strana na UNHCR be{e najavuvano deka se raboti na sanirawe na 1.250 ku}i od prv i vtor stepen o{tetuvawe vo tri regioni (Tetovskiot, Skopskiot i Kumanovskiot). Razru{enite ku}i spored pretstavnikot na UNHCR, Goran Momirovski, trebaa da bidat zavr{eni vo juni. Procenka na {tetite e napravena, se distribuira{e grade`en materijal i druga pomo{. Pokraj seto ova ne e mal brojot na onie koi s# u{te nemaat pokriv nad glava.

Rodninite na kidnapiranite ve}e edna godina nemaat ni al, ni aber od svoite najbliski.

Od Ahmeti ne dobivme nikakvi informacii, na{a nade` ostanuva doma{niot faktor, a ne gi isklu~uvame ni blokadite kako na~in da se setat na nas i na na{ata maka, razo~arano i obeshrabreno zvu~e{e odgovorot na na{eto pra{awe za sudbinata na kidnapiranite od strana na Vojo Gogovski, eden od rodninite na kidnapiranite koj be{e na sredbata so Ahmeti.

Pokraj mnogu "molewa i kumewa", Ahmeti se so`ali i ja prifati sugestijata na ambasadorot na OBSE, Kreg Xenes, i razgovara{e so dvajca rodnini na kidnapiranite Makedonci, no s# be{e zaludno gubewe vreme.

Povtorno }e napomeneme deka mestata kade {to bea kidnapirani dvanaesette Makedonci bea pod direktna kontrola na Daut Rexepi, alijas komandant Leka ili indirektno pod kontrola na Ahmeti, ~ovekot koj na Makedonija & go skroi krvavoto scenario.

Nagradata od 500.000 evra s# u{te e vo optek, no nema konkretni rezultati. Dosega od strana na rodninite na kidnapiranite bea organizirani i nekolku blokadi na avtopatot Tetovo - Skopje, no i toa be{e bez efekt. Istite blokadi mo`ea da bidat zloupotrebeni od strana na treti lica koi imaat poinakvo scenario. Rodninite na dvanaesette kidnapirani s# u{te se optimisti za pozitivno zatvorawe na ma~niot krug koj ve}e edna godina gi dr`i vo ma~na neizvesnost.