"SITE BUGARI ZAEDNO"?!

Gospodin Srbakov bil voznemiren od tvrdeweto na gospodinot Grigorov spored koj prodol`uva genocidot kon eden dreven i golem narod - bugarskiot vo Republika Makedonija i deka se uni{tuvale nivnite stari spomenici na kulturata, se sokrivale starite vesnici i spisanija, se falsifikuvala iljadoletnata istorija. Srbakov se pra{uva dali avtorot na napisot e tolku neuk i nestru~en vo odnos na toa pra{awe ili e skapo platen da ja {iri bugarskata propaganda i deka e to~no obratnoto. Vo Pirinska Makedonija, kako {to objasnuva toj, s# {to e svrzano so drevnomakedonskata istorija se uni{tuva ili vidoizmenuva. Kakva e zada~ata, se pra{uva na{iot sorabotnik, na dobropoznatiot bugarski istori~ar od Sozopol - Bo`idar Dimitrov, koj mnogu ~esto ja posetuva Pirinska Makedonija i s# {to }e se najde nad zemjata i pod zemjata go obrabotuva za da stane bugarsko ili vo najlo{ slu~aj - Trakisko. Vo Pirinska Makedonija kade i da kopa{ }e pronajde{ spomenici na drevni civilizacii. No, spored Srbakov, tie ne se restavriraat na samoto mesto za da ne se doka`e ne{to od drevnomakedonskata civilizacija. Tuka vo Nevrokop, dodava toj, {etale Filip i Aleksandar Makedonski, a poslednata zima od svojot `ivot Apostol Pavle ja pominal na toplite - Ogwanovski mineralni bawi, koi se nao|aat na 9 kilometri od Nevrokop.

Od ona {to imavme mo`nost da go vidime vo faksimilot od bugarskiot vesnik "Hronika", statijata na Grigorov e napravena vo vid na avtointervju, odnosno Grigorov sam si postavua pra{awa i sam si odgovara, kako {to si saka. Srbakov potsetuva deka soselanite na Grigorov znaat deka Grigorov se ~uvstvuva kako Bugarin, no go pra{uva dali znae deka e golema ~est {to soselanite na Grigorov se gordeat {to se Makedonci. Gospodinot Srbakov potsetuva deka soselanecot na Grigorov, Ilija Bur`ozaliev, na sopstveniot dom go zaka~il da se vee crvenoto zname so {esnaetzra~nata yvezda od Kutle{, koe vsu{nost e i zname na OMO "Ilinden" - PIRIN. Pod silen pritisok na vlasta od, kako {to veli gospodinot Srbakov vo tekstot ispraten do na{ata Redakcija, istomislenicite na Grigorov do golemobugarskoto VMRO na Karaka~anov - organite na policijata mu go zemale znameto. Pominalo vremeto, znameto ne mu go vratile i toj si kupil novo zname so yvezdata od Kutle{ i pak go razvil vo sopstveniot dom vo seloto Del~evo, koe e rodno selo na Grigorov.

Gospodinot Srbakov veli deka s# {to napi{al Grigorov vo statijata, koe{to bilo protiv makedonskiot jazik i makedonskata nacija mo`e da bide argumentirano i nau~no soboreno od specijalisti za toa pra{awe. Vo periodot od 1946 -1949 godina od fondot na bibliotekata "Prosveta" vo gradot Nevrokop bile izgoreni i uni{teni site knigi i spisanija koi bile povrzani so makedonskoto pra{awe i Makedonija, a kako dete Srbakov bil svedok na toj ~in.

Zo{to, pra{uva gospodinot Srbakov, lokalniot sobira~ na narodnoto tvore{tvo od toj kraj, muzikologot i direktor na nevrokopskata gimnazija, Ivan Kjulev, za vreme na svojot `ivot izdal edna kniga so narodni pesni i na koricata & stavil naslov "Makedonski narodni pesni", a izdava~ite pred desetina godini mu ja naslovile "Narodni pesni od Nevrokopsko".

Na{iot sorabotnik veli i deka Bugarite krenale ogromna pra{ina za pesnite na bra}ata Miladinovci i tvrdele deka tie se bugarski, za{to na koricata pi{uvalo taka. Vo Bugarija se kriele starite knigi, vesnici, spisanija za makedon{tinata, a knigata "Za Makedonckite raboti" nikade ne mo`e da se pronajde.

Na pove}eto `iteli vo Pirinska Makedonija roditelite im se preseleni od Egejska Makedonija. Site tie govorele lokalni dijalekti - zborovi koi se poblisku do Prilepsko-bitolskite dijalekti koi se zemeni kako osnova za makedonskiot literaturen jazik, otkolku do trnovskiot dijalekt - Severna Bugarija, koj e zemen za osnova na bugarskiot literaturen jazik.

Zo{to vie, pra{uva Srbakov, gospodine Grigorov se zafativte da izdavate pesnarka "Site Bugari zaedno", zo{to se zanimavate so izmenuvawe na patriotskite makedonski pesni vo bugarski, koga ste ekonomist po profesija i trgovija, i dodava deka gospodinot Grigorov istoto go pravi i so makedonskite komiti, vojvodi i revolucioneri. Negovata dejnost, spored na{iot sorabotnik, treba da se oceni kako kra`ba na tu|a intelektualna sopstvenost i plagijatorstvo.

Gospodinot Srbakov poso~uva eden primer kako pred mnogu godini od makedonskoto radio Skopje se slu{nala pesnata: "Kade i da odi{" koja mnogu mu se dopadnala. No, po nekoe vreme ja slu{nal istata pesna so drug tekst, koja, kako {to veli toj, ja na{ol vo stihozbirkata na gospodinot Grigorov broj 1 na stranica 18. Tamu zborovite Makedonec se zameneti so Bugarin i namesto "Makedonija cela da e" - napi{ano e "Bugarija cela da e". Vo makedonskata pesna se ka`uva deka ima u{te dva-tri dela za da bide cela, a gospodinot Srbakov veli deka se znae koi se tie dela. Posledniot del od zborovite "~eda sme na Aleksandar Makedonski", gospodinot Grigorov go zamenil so "~eda sme na Asparuh - gordost najbugarska".

Gospodinot Srbakov go pra{uva gospodinot Grigorov, zo{to ne si go napi{e imeto pod tekstot i vo koj del na Bugarioja narodot ja izmislil taa pesna. Pesnata na stranica 32 "Seta gora" ja zapeal narodot od Pirinska Makedonija. Taa, spored ka`uvawata na gospodinot Srbakov, e sozdadena za ranet mlad partizan, a gospodinot Grigorov ja prisposobil za Todor Aleksandrov. Gospodinot Grigorov napi{al i edna neto~nost, odnosno deka Aleksandrov zaginal za slobodata na Makedonija, a ne za Bugarija. Gospodinot Srbakov veli deka nema ni{to protiv Bugarite da si sozdavaat pesni inspirirani od nivnita folklorna oblast, no ne makedonskite komiti da gi poistovetuvaat so bugarski.

Kakvi se tie karti po stranicite na sekoja od pesnite. ]e gi prekrojuva{ li granicite na Balkanot i Evropa?! Spored tie karti na Golema Bugarija & pripa|a cela Makedonija - Egejska, Vardarska i Pirinska - golem del koj denes e vo granicite na Republika Grcija i Republika Turcija, teritorii od Romanija i Srbija. Na koja teza se zasnovani tie karti koga se govori za Evropa bez granici i slobodno samoopredeluvawe na gra|anite na Evropa, pra{uva gospodinot Srbakov.

Za kakov genocid na Bugarite vo Makedonija pi{uva{ vo statijata za vesnikot "Hronika" koga vo Bugarija se negira makedonskiot jazik, ne se razre{uva nacionalnoto samoosoznavawe na Makedonecot, se negira Makedonskata pravoslavna crkva, se zabranuvaat site organizacii na makedonska osnova so isklu~ok na golemobugarskite {ovinisti~ki organizacii kako VMRO-Bugarsko nacionalno dvi`ewe na Krasimir Karaka~anov, pra{uva gospodinot Srbakov vo tekstot ispraten do na{ata Redakcija.

Pi{uvate, veli gospodinot Srbakov, deka bugarskiot narod vo izma~enata i stradalni~ka Makedonija e podlo`en na `estok podbiv. Samiot se pra{uva{ dali nemaat sram od Gospod lu|eto koi prodol`uvaat da ja falsifikuvaat istorijata i sam si odgovara{ - ne za{to tie se slugi na tu|i interesi, deka tie se predavnici na sopstveniot narod i deka tie se bezbo`nici. A kako se gleda{ ti, gospodine Grigorov?! Ne mo`am da opredelam vo koj vek `ivee{, no do koga }e ima takvi kako tebe, koi kradat i go menuvaat kulturno-istoriskoto nasledstvo i pesnite i folklorot, crtaat razni karti za prekrojuvawe na granicite na balkanskite dr`avi?!

Gospodinot Srbakov na krajot potencira deka sekoj gra|anin, nezavisno vo koja dr`ava `ivee, sam po sopstvena volja, bez nasilstvo i bez pritisoci mo`e da si ja deklarira svojata etni~ka, nacionalna i religiozna pripadnost, a tekstot ispraten do na{ata Redakcija go zavr{uva so mislata na Goce Del~ev: "Jas go razbiram svetot edinstveno kako pole za kulturen natprevar me|u narodite", a ne da se krademe i da se negirame.