Na Vele{kata topilnica i Fabrikata za ve{ta~ko |ubrivo od Veles ve}e eden mesec ne im e vraten DDV vo iznos od 550 iljadi evra. Sindikalcite go obvinuvaat ministerot Nikola Gruevski koj odbiva da go izvr{i pla}aweto. Dolgovite na ovie vele{ki kapaciteti kon Elektrostopanstvo vo visina od okolu 32 milioni denari mo`e da se platat od iznosot na danokot. Isplatata kon ESM docni poradi docneweto na povratot na DDV, a Lambe Arnaudov se zakanuva so isklu~uvawe na strujata. Ova bi zna~elo {teta od 10 milioni denari za sekoj den zastoj, kako i doveduvawe vo pra{awe na rabotata na nad 1.600 vraboteni vklu~eni vo procesot na proizvodstvo.

Vo otvorenoto pismo do Premierot, rabotnicite pra{uvaat dali tie treba da gi platat politi~kite prepukuvawa i vetija dokolku fabrikata zapre od politi~ki pri~ini, }e nastapat so postrogi manifestacii na revolt.

Biroto za lekovi od prvi septemvri voveduva dr`avni banderoli za sekoj lek koj }e bide proizveden i uvezen vo na{ata zemja, kako garancija za kvaliteten i proveren preparat. Novinata se voveduva so cel da se spre~i vleguvaweto na neprovereni i somnitelni lekovi pod ime interventen uvoz od veledrogeriite, kako i odbrana od {vercot za aptekite. Banderolite }e se primenuvaat za lekovi i od redovniot i od interventniot uvoz. Predvidena e i zasilena kontrola na rezervite vo aptekite.

Zdravstvenata sostojba na okolu 100 rudari koi {trajkuvaat so glad vo 600 metri dlabo~ina vo rudnikot "Sasa" se vlo{ilo poradi {to intervenirale i medicinski ekipi. Rudarite ostanaa uporni vo re{enieto da ostanat vo jamata s# dodeka ne im bidat ispolneti barawata. Vo nivna poseta bea pretsedatelot na SSM i pretsedatelot na SMER koi gi informiraa rudarite deka e ispolneto nivnoto barawe i e podnesena ostavka od generalniot i od tehni~kot direktor. Rudarite bea decidni deka }e go prodol`at {trajkot s# dodeka ne se ispolni i nivnoto barawe za smena na pretsedatelot na Upravniot odbor. Porakata od rudarite e da se dade ostavka na lu|eto koi so kriminal go dovedoa rudnikot pod ste~aj i lakvidacija, a od nego zavisi opstanokot na okolu 8.000 `iteli na Makedonska Kamenica. Najposle be{e ispolneto i poslednoto barawe so {to se smeni kompletnoto rakovodstvo na Rudnikot. So ova prekina i {trajkot na rudarite koj dobi tolkavi razmeri {to vo jamata bea podgotveni da vlezat i nivnite deca i soprugite. So stapuvaweto na novata rakovodna garnitura, se prognozira "Sasa" od zagubar da otpo~ne so uspe{na rabota.

"MTC mobilni komunikacii" - firmata koja ja formira OTE, najverojatno ne }e mo`e da startuva so rabota od septemvri. Iako Grcite najavija brzi podgotovki i po~etok vo avgust, kako problem se javi prolongiraweto na potpi{uvaweto na dogovorot za interkonekcijata so "Makedonski telekomunikacii". Telekom za povrzuvawe na nivnata mre`a so MTC bara povisoki ceni od propi{anite so evropskite standardi so {to ja brani monopolskata polo`ba {to ja u`iva{e vo mobilnata telefonija.

Cenite ne mu odgovaraat na noviot operator komu za nekoj mesec mu istekuva dogovorot za koncesija i OTE ne startuva so rabota. Zakonska obvrska e me|usebno povrzuvawe na mre`ite na site telekomunikaciski operatori vo zemjava, a nepo~ituvaweto }e povle~e zakonska odgovornost.

Vo noviot Zakon za nadvore{notrgovsko rabotewe, za razlika od stariot, ne postoi odredba koja predviduva uvoz na stoki bez pla}awe carina. Carinata ne gi propu{ta stokite {to treba da vlezat bez pla}awe carina, a humanitarnite stoki gi skladira privremeno vo carinskite skladi{ta, dodeka se ~eka na donesuvawe poinakva odluka. Re{enie za ovoj problem baraat pretstavnici na Ministerstvoto za ekonomija, za finansii i Narodnata banka. Nekoi carinski eksperti Zakonot go tolkuvaat kako ukinuvawe na besplatniot uvoz na stoki. Drugi smetaat deka e izbri{an ~len i sega Carinata ne znae {to da pravi, no vo noviot Carinski zakon ima poseben del za merkite na trgovskata politika, potenciraat tie. Zakonot e posebno va`en, za{to e eden od zakonite {to treba{e da gi usoglasime kako uslov za vlez vo STO, no istiot ne mo`e da bide izmenet pred mesec oktomvri.

Masovni protesti najavuvaat okolu 15.000 rabotnici proglaseni za tehnolo{ki vi{ok od 25 zagubari so cel Vladata seriozno da gi sfati nivnite barawa. Protestite }e bidat organizirani dokolku ne se postigne dogovor so Sojuzot na gra|anite-tehnolo{ki vi{ok za predvremeno penzionirawe na rabotnici so sta` pogolem od 35 godini, da se zgolemi mese~niot pari~en nadomest od 3.800 denari {to go dobivaat od Biroto za vrabotuvawe, K-15 vo iznos od 5.000 denari ili vo stoka, itno penzionirawe na invalidite-vi{ok, dodeluvawe socijalni paketi.

So cel da ne bidat iskoristeni vo predizbornite manipulacii, zagubarite predlagaat pregovorite da prodol`at po 15 septemvri.

Mirniot protest pred kapijata na skopskata pe~atnica "Goce Del~ev" e izraz na revoltot na vrabotenite kon rakovodstvoto, postaveno od VMRO-DPMNE. Na 80 vraboteni denovive im bile podeleni re{enija za prinuden odmor, pridonesite za penzisko osiguruvawe ne se plateni za 5 do 10 godini, a platite docnat nekolku meseci. Prekr{eno e i pravoto na sindikalno organizirawe, pri {to na ~etiri rabotnici etiketirani kako organizatori na {trajkot im bile dadeni otkazi.

Direktorite delat otkazi i ispra}aat na prinuden odmor, toa se nesposobni i neodgovorni lica koi imaa ista cel, da prigrabat {to pove}e mo`at i da ja dovedat pe~atnicata pred ste~aj, uka`uvaat vrabotenite. Go povikuvaat Vojo Mihajlovski, gazda na pe~atnicata, koj ja kupi pred dve godini kako pretstavnik na VMRO-DPMNE, da ja objasni sostojbata vo koja se nao|a firmata i da ja spasi pe~atnicata.

"Makedonija tabak 2000" go prodala licencniot dogovor za cigarite marka "partner" na firmata "Du}enxii"od Pe}, koja ekskluzivno ja ima{e "Makedonija tabak" od "Filip Moris" i edinstveno mo`e{e da ja proizveduva Tutunskiot kombinat od Prilep. Menaxmentot na "Makedonija tabak 2000" mu ja dal licencata na Ekrem Luka, sopstvenik na "Du}enxii" za proizvodstvo na cigarite kako i repromaterijali zaostanati od nelegalnoto proizveduvawe vo Kumanovo. Voedno ispratil i dva kamiona re`an tutun za Pe}, koi se vrateni od granica. Od ovaa postapka {tetata }e padne najmnogu na Prilepskiot tutunski kombinat, no se o~ekuva reakcija i od "Filip Moris" za neovlasteno davawe na licencata.

Ekipata na kumanovskoto "Radio Tumba" }e {trajkuva so glad dokolku do 20 avgust Upravata za telekomunikacii ne ja vrati koncesijata za emituvawe programa. Od Sovetot za radiodifuzija velat deka odzemaweto na koncesijata e zakonsko so odluka na Vladata, za{to sopstvenicite docnele so pla}awe na prvata koncesiska rata. Upravata za telekomunikacii so policiska pridru`ba ja zatvori radiostanicata. Me|utoa, radioto prodol`i so emituvawe na programata od razli~ni lokacii od Kumanovo za da ne bidat najdeni od partiski inspektori i policijata. Poddr{ka dobija i od Zdru`enieto na novinari koi od Vladata i od Sovetot za radiodifuzija pobaraa itno vra}awe na koncesijata. Upravata za telekomunikacii demantira deka prezemenata akcija za zatvorawe na radioto ima politi~ka zadnina, za{to ovaa postapka se prezema protiv site davateli na uslugi koi nemaat dozvola i rabotat bez koncesija.

Do posleden moment }e gi informirame Kumanovci za site zbidnuvawa i }e gi za{titime novinarskite prava i slobodi, kako i pravata i slobodite na gra|anite, decidni se od "Radio Tumba".

Monopolskata uprava go obvini "Vodovod" za monopolsko odnesuvawe, so forsirawe samo na vodomerite na "Insa". Pred dva meseca e doneseno re{enie so koe na pretprijatieto mu e nalo`eno vedna{ na gradskata vodovodna mre`a da gi priklu~i i mera~ite na "Majneks" i "Simens" oceneti kako kompatibilni so tipot "Insa". Gradona~alnikot Risto Penov tvrdi deka "Vodovod" tera po staro i se sprotivstavuva na re{enieto. Odgovornite od "Vodovod" velat deka vo soglasnost so re{enieto priklu~uvaat vo vodovodnata mre`a i drugi mera~i: "ABB", "Ikom", a za mera~ite od "Simens" i "Majneks" konstatirale poslab kvalitet od "Insa" za {to o~ekuvaat problemi so nivnoto odr`uvawe. Obvinuvawata od Monopolskata uprava, spored "Vodovod", imaat politi~ka zadnina, no tie }e go po~ituvaat re{enieto s# dodeka za nivnata `alba ne donese presuda Vrhovniot sud.

Posle burnite zbidnuvawa povrzani so privatizacijata na "Lozar" i silni protisoci na dvete sprotivstaveni strani vo ostvaruvawe na nivnite prava, Vladata upati preporaka do Agencijata za privatizacija da se preispita privatizacijata. Upravniot odbor na Agencijata donese odluka da ja prifati preporakata. Celokupnata dokumentacija na ovoj predmet }e mu se dostavi na javniot pravobranitel. ]e se preispitaat eventualnite povredi na na~inot, postapkata i rokovite na privatizacijata, potoa }e se razgledaat i kriteriumite za ocenka na ponudite i primenata na kriteriumite pri bodirawe na ponudite.

Denovive zapo~na izgradbata na patniot pravec Vinica - Bitola, koj }e se povrze so Bigla - Del~evo. Grade`nata izvedba e prepu{tena na GP "Granit". Patot }e bide dolg 30 kilometri, a se o~ekuva da bide predaden vo upotreba do krajot na ovaa godina. Izgradbata e finansirana od sredstva od Vladata i od Biroto za nedovolno razvieni podra~ja vo visina od 200 milioni denari.

Vo tekot na izminatata godina se ostvareni okolu 150,85 milioni dolari ili 37 otsto od planiranoto od predvidenite sredstva so Programata za javni investicii vo Republika Makedonija za 2001-2003 godina. Od ovie sredstva za stopanska infrastruktura se nameneti nad 100 milioni dolari, dodeka za nestopanskiot sektor 50,82 milioni dolari. Za vakviot nizok stepen na realizacija na proektite ima vlijanie namaleniot obem na kapitalni tro{oci vo Buxetot. Od planiraniot iznos 11.210,8 milioni dolari, realizirani se 7.140,1 milion denari, {to e namaluvawe za 36,3 otsto, a od planiranite 2.535 milion denari za "Makedonski telekomunikacii" se realizirani 1.391,9 milioni denari t.e. namaluvawe za 5 otsto.

Gledano po sektori vo 2001 godina najgolem del od investiciite se ostvareni vo soobra}ajot, energetikata i obrazovanieto. Investiciskite aktivnosti vo 2001 bile ostvareni pred s# od Buxetot na dr`avata so vkupen iznos od 38,17 milioni dolari.