MAKEDONCITE VO SVETOT
Makedonski etni~ki festival vo gradot Farmington Hil vo SAD
ILINDENSKA PROSLAVA PREKU TRADICIJATA
Pi{uva: Olga KORUNOVSKA
- Ima{e golem broj Amerikanci, a trojno pove}e Makedonci koi bea dojdeni da ja zbogatat festivalskata programa. Prvite od interes da vidat i da se sretnat so podruga kultura, a vtorite da go proslavat zaedni~ki golemiot Ilinden. Spored procenkata na organizatorite Festivalot go posetija nad iljada posetiteli.
- Makedoncite koi bea mnogubrojni i vo dvata dena, sabotata i nedelata, slavea so ora. Sekoj vo mislata si be{e vo svojot star kraj, vo Makedonija, i go do`ivuva{e ovoj golem den na svoj na~in.
N
a treti i ~etvrti avgust vo gradot Farmington Hil vo Soedinetite Amerikanski Dr`avi se odr`a Prviot makedonski etni~ki festival na koj bea prezentirani fragmenti od bogatata makedonska tradicija.U{te vo ~etvrtokot, dva dena pred Festivalot, se najavi golem uspeh na Prviot na{ makedonski etni~ki festival. Nedelnoto Spisanie
"Farmington Observer" na gradot Farmington Hills, gi objavi festivalskite aktivnosti na glavnata stranica so zaglavie "3 & 4 August, Macedonian Ethnic Festival" i fotografija od Makedonskata pravoslavna crkva "Sv. \or|i Kratovski".
Mnogu Makedonci, no i Amerikanci prisustvuvaa na Festivalot
Zabava, dru`ewe i nezibe`nata zakuska
Na{iot parohiskiot sve{tenik, prota Mitko Poposki, vo sabotata vo 12 ~asot, izvr{i Panihida vo spomen na makedonskite junaci koi gi dadoa svoite `ivoti vo trite Ilindena, spomnuvaj}i gi i zaginatite junaci minatata godina, koi gi dadoa `ivotite branej}i go suverenitetot na na{ata mila tatkovina Makedonija, so koj ~in otpo~naa festivalskite aktivnosti.
Parkingot i zeleniloto okolu nego, bea tesni da gi primi site gosti. Ima{e golem broj Amerikanci, a trojno pove}e Makedonci koi bea dojdeni da ja zbogatat festivalskata programa. Prvite od interes da vidat i da se sretnat so podruga kultura, a vtorite da go proslavat zaedni~ki golemiot Ilinden. Spored procenkata na organizatorite Festivalot go posetija nad iljada posetiteli.
Na Festivalot be{e demonstrirana starata makedonska crkovna umetnost
Amerikancite, na koi za prv pat im se ovozmo`i da se sretnat odblizu so makedonskata nacija, se interesiraa za s# {to be{e prika`ano na skromnata izlo`ba: od 60-tina slikovnici od makedonskata crkovna umetnost i rezba, geografski ubavini od Makedonija i narodnite nosii od pove}e kraevi na Makedonija. Ima{e skromni ornamenti i predmeti od stariot makedonski `ivot, koi vo kratki crti ja prika`uvaat makedonskata kultura, istorija, pismo, veroispovest i jazik. Nekoi od niv projavija iznenaduvawe koga zabele`aa deka sme sli~ni so pismo i jazik na Rusite, Ukraincite i na drugi narodi. Tie, bidej}i ne bea dobro informirani, smetaa deka makedonskiot narod e gr~ki, deka toj narod zboruva gr~ki i se slu`i so gr~ko pismo. Nekoi od tie lu|e pobaraa da vidat dali makedonskiot narod ja ima Biblijata na svojot jazik.
Za decata bea obezbedeni posebni mesta za zabava
Prota Mitko Poposki odr`a Panihida za `rtvite za Makedonija
Makedonski festival so {esnaesetzra~noto sonce
Makedoncite koi bea mnogubrojni i vo dvata dena, sabotata i nedelata, slavea so ora. Sekoj vo mislata si be{e vo svojot star kraj, vo Makedonija, i go do`ivuva{e ovoj golem den na svoj na~in. Za decata, koi se najgolemata radost na nacijata, ima{e pove}e zanimlivosti - baloni za skokawe, lizgalki, fudbal, tuka be{e i klovnot koj izmisluva{e razni razonodi.
Za site ovie aktivnosti koi za prv pat se odr`aa vo Makedonskata pravoslavna crkva "Sv. \orgi Kratovski" od metropolata na Detroit i za drugi pove}e uspesi koi se postignaa vo poslednive 6 - 7 meseci, zasluga ima neumornoto rabotewe na sekoj poedinec od Crkovniot odbor i nekoi ~lenovi pri na{ata Crkva na ~elo so parohiskiot sve{tenik prota Mitko Poposki i pretsedatelot Qup~o Grozdanovski.