RIZNICA NA VREDNI I SKAPOCENI PREDMETI

Postavkata na "Muzejot za tutun" svetloto na denot go ima zdogledano nekolku meseci pred otvoraweto na izlo`bata po povod 60 godini od postoeweto na Institutot za tutun vo 1994 godina. Institutot za tutun zbirkata ja postavi tamu kade {to & e mestoto - vo edna prostorija, so ubavi sovremeni vitrini. Izlo`eni se 750 eksponati od Zbirkata za u`ivawe na tutun. Poteknuvaat od site delovi na svetot osven od amerikanskiot kontinent, me|utoa se raboti i na nabavka na nekolku eksponati i od tamu.

Idejata za formirawe na "Muzej za tutun" se javila od potrebata za kolekcionirawe i prezentirawe na odreden broj fotografii i eksponati svrzani so tutunoproizvodstvoto i u`ivaweto na tutunot koi na Instititot za tutun "mu do{le do raka", veli Aleksandar Cvetkoski, kustos vo "Muzej za tutun" vo Prilep. Po odbele`uvaweto na 40 godini postoewe na Institutot za tutun vo Prilep (1924 - 1964 godina) so izlo`ba i so stru~na pomo{ na Narodniot Muzej vo Prilep, slede{e akcija za sistematsko sobirawe eksponati vo vrska so tutunoproizvodstvoto, u`ivaweto na tutun, reklamiraweto kade tutunot e motiv, povod i inspiracija. So plodnata sorabotka na Narodniot Muzej (sega Zavod za za{tita na spomenicite na kulturata, prirodnite retkosti i Muzej od Prilep) i "Jugotutun" od Skopje, sozdadena e edna zbirka od okolu 1.500 eksponati so spomenatata tematika. Postojanata postavka koja se nao|a vo salata na Institutot za tutun e najzna~aen, najreprezentativen del od Muzejot.

Ova e edna mo{ne specifi~na i specijalizirana zbirka, vo koja ne e vo prv plan starosta na eksponatite, ne e iskopana (osven vo mal del), nitu e rezultat na dubiozen plan na sobirawe, ne e lokalna, nitu regionalna, no e me|unarodna po pove}e odrednici i ottuka proizleguva nejzinoto glavno zna~ewe i vrednost, dodava kustosot Cvetkoski. Za Zavodot i Muzej vo Prilep ova zna~e{e zapoznavawe so obrabotka, konzervirawe i eksponirawe na predmeti za koi mo`e da se ka`e deka se luksuzni, zanaetski i industriski.

Burmutnicite se vnimatelno izbirani pri nabavkata, za da go prezentiraat rasko{ot i opsegot na formi, materijali i tehniki na izrabotka, no i vremiwata vo koi se nastanati, vremiwa vo koi tutunot se koristi kako lekovito sredstvo, vo forma na burmut, so neizostavniot pe~at na preovladuva~kiot "dvorski vkus".

Pointeresni se onie od lakovo drvo, `elkina kora, rezbarena koska, nefrit, srebro, ahat, pa i onie so apliciran email, nielo i savat. Scenite na burmutnicite se sosema poinakvi od onie na drugite vidovi eksponeti, mo`ebi tokmu poradi toa {to {mrkaweto na burmut ne e samo na~in na u`ivawe, tuku preminuva vo poleto na sakralnoto. Pe~atot na "treva" za lekuvawe, burmutot go nosi so vekovi.

Osven navedenite, Muzejot poseduva i drugi vidovi eksponati koi se isto taka mo{ne atraktivni. Toa se doznite za tutun, pepelnici, nargiliwa, vodni luli za tutun i opium, ~ista~i i polna~i za luli, port cigari, kami{i, se~a~i za tutun (reznici, potsekuva~i), drobilki za burmut (avani), aparati za potsekuvawe i re`ewe cigareti i cigari. Po niv sleduvaat kalapi i drugi alati za izrabotuvawe luli, {andani (dr`a~i za cigari i kibriti), kutii za tutun, cigari i ~kor~iwa, (palidrvca) tacni za slu`ewe cigari, napravi za potpaluvawe na lulite, ~ilami za ha{i{, zapalki, kutii za vitkawe cigareti, ma{i~ki i itn.

Vrednosta na eksponatite te{ko se odreduva, no ako se zeme predvid deka nekoi eksponati im pripa|ale na poznati imateli, majstori, proizvodstveni centri... vrednosta e ogromna. Samite materijali (zlato, srebro, slonova koska i koska od nosorog, skapoceni i poluskapoceni kam~iwa, mer{am, nielo pasta, email, biserna i sedefna {kolka, skapoceno drvo…) i te{kite tehniki na izrabotka davaat edna mo{ne visoka cena, koja ne e pod nekolku milioni evra. Sepak, najva`na e dokumentaristi~kata vrednost, koja e sodr`ana vo nau~nite informacii za istorijatot na tutunot, negovata fenomenologija, pomodarstvoto na tutunot niz vekovite, pa i duhovnata sfera, koj tutunot ja pravi okolu sebe predizvikuvaj}i eden cel niz kulturni pojavi niz cel svet. Za `al, malku ima eksponati od Makedonija vo postojanata izlo`ba, a toa se dol`i na faktot {to kaj nas narodot ne daval mnogu pari za luksuz, a starite zanaet~ii se so tursko poteklo. Postoi mal broj eksponati od Skopskata ~ar{ija koi gi izrabotuvale zlatari Makedonci.

Vo odnos na tradicijata na izrabotka, Makedoncite ja sledele onaa na "zapadot" i na "istokot". Postojat tabakeri od srebro koi li~at na avstriskite, so mazni povr{ini i (~esto) inicijali na idnite imateli, ~ibuci vo islamski manir, so kru{kovidni mu{tikli, izraboteni vo tehnika na savat, filigran i granulacija. Po~esti eksponati od ovie podra~ja se kutiite za tutun od drvo, mesing i retko od koska, a u{te poupotrebuvanite kesiwa za tutun od ko`a, so dvojno podvrzuvawe, ~esto grubi i neugledni.