KULTURA

Osveten vozobnoveniot hram "Sveti Pantelejmon" vo Ohrid

SVETIKLIMENTOVITE MO[TI NA PLAO[NIK

Pi{uva: Mileva LAZOVA

  • Vo ni{ata na crkvata na Plao{nik stavena e skulptura na Sveti Kliment visoka e 130 santimetri. Taa e originalna skulptura od XIII vek so likot na Sveti Kliment, izrabotena vo drvo, a pronajdena e vo crkvata "Perivlepta".
  • Na Plao{nik bea izvedeni i arheolo{ki iskopuvawa, za{to za vreme na izveduva~kite raboti se pojavile novi, dosega nepoznati arheolo{ki sloevi.

Na 11 avgust, so site sve~enosti i duhovno-crkovni i politi~ki, be{e osveten i predaden vo upotreba noviot Svetiklimentov hram "Sveti Pantelejmon", a den pred toa so najgolemi crkovni po~esti mo{tite na sveti Kliment Ohridski od crkvata "Sveta Bogoridica Perivlepta" bea preneseni vo Plao{kiot manastir vo ve~niot dom na Sveti Kliment. Toa e mestoto kade {to sveti Kliment ja izgradil svojata crkva kon krajot na IX i po~etokot na X vek, odnosno vo 893 godina.

Od osvetuvaweto vo Plao{nik

Svetlinata Svetiklimentova kone~no na Plao{nik

Pred mnogubrojniot narod ~inot na osvetuvawe na obnoveniot manastir go izvr{i g. g. Stefan zaedno so arhijereite vo Sinodot na Makedonskata pravoslavna crkva.

Sveti Klimente prosti ni {to tolku dolgo ~eka{e da se vrati{ na mestovo koe samiot ti go izbra za ve~no `iveali{te. Ako za nekogo e dolgo vreme edna godina, ako za nekogo e dolgo deset godini, ako za nekoi e dolgo sto godini, toga{ {to da re~eme za tvoeto ~ekawe od 500 godini, re~e Negovoto Bla`enstvo, g. g Stefan, vo besedata vo momentot koga se vnesuvaa mo{tite na Sveti Kliment vo negovoto ve~no `iveali{te.

Pred tolpata narod i pred dr`avniot vrv se obrati i g. Timotej, Mitropolit debarski i ki~evski, koj potencira{e deka treba da mu se zablagodarime na Sveti Kliment za ovaa radost, za{to negoviot fakel niz vekovite se pretvoril vo vistinsko sonce koe ja osvetluva idninata.

Po zavr{uvaweto na ~inot na osvetuvaweto, po koj sleduva{e sve~ena liturgija, na prisutnite vrnici im be{e podeleni osvetena nafora, pamuk podma~kan od svetite mo{ti i delovi od ode`dite na arhijereite vo koi tie go izvr{ija ~inot na osvetuvaweto.

DUHOVEN ^IN

Svetiklimentoviot grob vo noviov, vozobnoven hram, e nad starata grobna konstrukcija, celiot e pod staklo za da se gleda, a nad nego e staven sarkofag od mermer. Vnatre vo sarkofagot ima kov~e`e vo koe se mo{tite na Sveti Kliment. Na ju`nata strana od grobot se staveni dve ikoni: na Sveti Kliment i na Sveti Pantelejmon. Od drugata strana, pak, vo ni{a stavena e skulptura na Sveti Kliment. Visoka e 130 santimetri i toa e originalna skulptura od XIII vek so likot na Sveti Kliment, izrabotena vo drvo, a pronajdena e vo crkvata "Perivlepta".

Vsu{nost, za da mo`e da se gledaat i ostatocite od stariot hram od Sveti Kliment, vo novoizgradenata crkva ima staklen pod. Tuka, pri iskopuvawata za gradeweto na crkvata, vo sredi{teto se najdeni triesetina kosturi na velikosve{tenici. I tie, so site po~esti i so parastos, }e bidat pogrebani pod zastakleniot pod. Vo Ohrid na Plao{nik so turbo-tempo pred osvetuvaweto se privr{ija poslednite raboti, ne samo grade`ni, tuku i vo ureduvawe na vnatre{nosta na crkvata. Poslednite denovi intenzivno se privr{uvaa site raboti na crkvata, {to po~naa pred re~isi dve godini, koga be{e postaven kamen-temelnikot na sakralniot objekt. Hramot e celosno izgraden, zavr{ena e i centralnata kupola, a privr{ena e i kambanarijata. Svetiklimentoviot hram e vo stilot na srednovekovnata vizantiska arhitektura, vo dinami~na i razigrana rasporedenost na kamen i tula. Crkvata na Plao{nik ja gradi ohridskiot Zavod i muzej, a ja finansiraat Ministerstvoto za kultura i Vladata. Rakovoditel na Proektot e Vlado Malenko od ohridskiot Zavod. Proektot "Plao{nik" }e se raboti deset godini. Do krajot na letovo objektot treba da bide kompletiran, a toa e prvata i najzna~ajna faza. "Plao{nik" }e bide manastirski kompleks so konaci (neophodni za opslu`uvawe), kako vo vremeto na Sveti Kliment.

OTKRITIJA

Crkvata na Plao{nik }e bide funkcionalen hram. Crkvata "Sveti Pantelejmon" bila izgradena vo X vek, vo vremeto na Sveti Kliment. Bila obnovena vo XIII i XIV vek koga bila i `ivopisana. Vo XV vek bila urnata i pretvorena vo xamija.

So~uvanite freski, vo dolnite zoni od vnatre{nosta, se specijalno pretstaveni, za{to hramot e spomenik na kulturata. Od originalite, so~uvani se osnovite na stolbovite i edna kosturnica vo centralniot del od hramot. So lim se odvoeni i starite delovi od so~uvanata arhitektura - vo dolnite zoni, vedna{ nad temelite. Na nadvore{niot, severen del, ostaveni se belezi od Sultan-Mehmedovata xamija, za da ostanat belezi i od osmanliskiot period.

Na Plao{nik bea izvedeni interventni arheolo{ki iskopuvawa, za{to za vreme na izveduva~kite raboti se pojavile novi, dosega nepoznati arheolo{ki sloevi. Pred nekolku meseci be{e otkrien i mozaik so "evharisti~na scena", kade {to se pretstaveni dva elena kako pijat voda, a vo podno`jeto e pretstaven lav so ~ove~ki lik. Na mozaikot ima dva natpisa - edniot, vo centralniot del e posveten na "Pavlinka |akonkata", a drugiot vo apsidata - na Leontie.


Sveti Klimente prosti ni {to tolku dolgo ~eka{e da se vrati{ na mestovo koe samiot ti go izbra za ve~no `iveali{te. Ako za nekogo e dolgo vreme edna godina, ako za nekogo e dolgo deset godini, ako za nekoi e dolgo sto godini, toga{ {to da re~eme za tvoeto ~ekawe od 500 godini. Zarem Sveti Kliment ne strada za na{ite problemi vo Sinodot, za na{eto needinstvo vo Avstralija, nedorazbirawata vo Amerika, za na{ata podelenost nasekade pome|u nas, Sveti Kliment strada i za na{ata podelenost kako narod i za na{eto needinstvo vo ovie te{ki vremiwa, zatoa upatuvame povik za makedonsko obedinuvawe i edinstvo, re~e Poglavarot na MPC, g.g. Stefan, vo prigodnata beseda na Plao{nik.


Gore

Copyright © 2002 "MAKEDONSKO SONCE"