|
KULTURA
Osveten vozobnoveniot hram "Sveti Pantelejmon" vo Ohrid
SVETIKLIMENTOVITE MO[TI NA PLAO[NIK
Pi{uva: Mileva LAZOVA
- Vo ni{ata na crkvata na Plao{nik stavena e skulptura na Sveti Kliment
visoka e 130 santimetri. Taa e originalna skulptura od
XIII
vek so likot na Sveti Kliment, izrabotena vo drvo, a pronajdena e vo
crkvata "Perivlepta".
Na Plao{nik bea izvedeni i arheolo{ki iskopuvawa, za{to za vreme na
izveduva~kite raboti se pojavile novi, dosega nepoznati arheolo{ki sloevi.
N a 11 avgust, so site
sve~enosti i duhovno-crkovni i politi~ki, be{e osveten i predaden vo
upotreba noviot Svetiklimentov hram "Sveti Pantelejmon", a den pred toa so
najgolemi crkovni po~esti mo{tite na sveti Kliment Ohridski od crkvata
"Sveta Bogoridica Perivlepta" bea preneseni vo Plao{kiot manastir vo ve~niot
dom na Sveti Kliment. Toa e mestoto kade {to sveti Kliment ja izgradil
svojata crkva kon krajot na IX
i po~etokot na X
vek, odnosno vo 893 godina.


Od osvetuvaweto vo Plao{nik

Svetlinata Svetiklimentova kone~no na Plao{nik
Pred mnogubrojniot narod ~inot na osvetuvawe na obnoveniot manastir go
izvr{i g. g. Stefan zaedno so arhijereite vo Sinodot na Makedonskata
pravoslavna crkva.
Sveti Klimente prosti ni {to tolku dolgo ~eka{e da se vrati{ na mestovo
koe samiot ti go izbra za ve~no `iveali{te. Ako za nekogo e dolgo
vreme edna godina, ako za nekogo e dolgo deset godini, ako za
nekoi e dolgo sto godini, toga{ {to da re~eme za tvoeto ~ekawe od 500
godini, re~e Negovoto Bla`enstvo, g. g Stefan, vo besedata vo momentot
koga se vnesuvaa mo{tite na Sveti Kliment vo negovoto ve~no `iveali{te.
Pred tolpata narod i pred dr`avniot vrv se obrati i g. Timotej,
Mitropolit debarski i ki~evski, koj potencira{e deka treba da mu se
zablagodarime na Sveti Kliment za ovaa radost, za{to negoviot fakel niz
vekovite se pretvoril vo vistinsko sonce koe ja osvetluva idninata.
Po zavr{uvaweto na ~inot na osvetuvaweto, po koj sleduva{e sve~ena
liturgija, na prisutnite vrnici im be{e podeleni osvetena nafora, pamuk
podma~kan od svetite mo{ti i delovi od ode`dite na arhijereite vo koi tie go
izvr{ija ~inot na osvetuvaweto.
DUHOVEN ^IN
Svetiklimentoviot grob vo noviov, vozobnoven hram, e nad starata grobna
konstrukcija, celiot e pod staklo za da se gleda, a nad nego e staven
sarkofag od mermer. Vnatre
vo sarkofagot ima kov~e`e vo koe se
mo{tite na Sveti Kliment. Na ju`nata strana od grobot se staveni dve ikoni:
na Sveti Kliment i na Sveti Pantelejmon. Od drugata strana, pak, vo ni{a
stavena e skulptura na Sveti Kliment. Visoka e 130 santimetri i toa e
originalna skulptura od XIII
vek so likot na Sveti Kliment, izrabotena vo drvo, a pronajdena e vo crkvata
"Perivlepta".
Vsu{nost, za da mo`e da se gledaat i ostatocite od stariot hram od Sveti
Kliment, vo novoizgradenata crkva ima staklen pod. Tuka, pri iskopuvawata za
gradeweto na crkvata, vo sredi{teto se najdeni triesetina kosturi na
velikosve{tenici. I tie, so site po~esti i so parastos, }e bidat pogrebani
pod zastakleniot pod. Vo Ohrid na Plao{nik so turbo-tempo pred osvetuvaweto
se privr{ija poslednite raboti, ne samo grade`ni, tuku i vo ureduvawe na
vnatre{nosta na crkvata. Poslednite denovi intenzivno se privr{uvaa site
raboti na crkvata, {to po~naa pred re~isi dve godini, koga be{e postaven
kamen-temelnikot na sakralniot objekt. Hramot e celosno izgraden, zavr{ena e
i centralnata kupola, a privr{ena e i kambanarijata. Svetiklimentoviot hram
e vo stilot na srednovekovnata vizantiska arhitektura, vo dinami~na i
razigrana rasporedenost na kamen i tula. Crkvata na Plao{nik ja gradi
ohridskiot Zavod i muzej, a ja finansiraat Ministerstvoto za kultura i
Vladata. Rakovoditel na Proektot e Vlado Malenko od ohridskiot Zavod.
Proektot "Plao{nik" }e se raboti deset godini. Do krajot na letovo objektot
treba da bide kompletiran, a toa e prvata i najzna~ajna faza. "Plao{nik" }e
bide manastirski kompleks so konaci (neophodni za opslu`uvawe), kako vo
vremeto na Sveti Kliment.
OTKRITIJA
Crkvata na Plao{nik }e bide funkcionalen hram. Crkvata "Sveti
Pantelejmon" bila izgradena vo X
vek, vo vremeto na Sveti Kliment. Bila obnovena vo
XIII i
XIV vek koga bila i `ivopisana.
Vo XV vek
bila urnata i pretvorena vo xamija.
So~uvanite freski, vo dolnite zoni od vnatre{nosta, se specijalno
pretstaveni, za{to hramot e spomenik na kulturata. Od originalite, so~uvani
se osnovite na stolbovite i edna kosturnica vo centralniot del od hramot. So
lim se odvoeni i starite delovi od so~uvanata arhitektura - vo dolnite zoni,
vedna{ nad temelite. Na nadvore{niot, severen del, ostaveni se belezi od
Sultan-Mehmedovata xamija, za da ostanat belezi i od osmanliskiot period.
Na Plao{nik bea izvedeni interventni arheolo{ki iskopuvawa, za{to za
vreme na izveduva~kite raboti se pojavile novi, dosega nepoznati arheolo{ki
sloevi. Pred nekolku meseci be{e otkrien i mozaik so "evharisti~na scena",
kade {to se pretstaveni dva elena kako pijat voda, a vo podno`jeto e
pretstaven lav so ~ove~ki lik. Na mozaikot ima dva natpisa - edniot, vo
centralniot del e posveten na "Pavlinka |akonkata", a drugiot vo apsidata -
na Leontie.
Sveti Klimente prosti ni {to tolku dolgo ~eka{e da se vrati{ na mestovo
koe samiot ti go izbra za ve~no `iveali{te. Ako za nekogo e dolgo vreme edna
godina, ako za nekogo e dolgo deset godini, ako za nekoi e dolgo sto godini,
toga{ {to da re~eme za tvoeto ~ekawe od 500 godini. Zarem Sveti Kliment ne
strada za na{ite problemi vo Sinodot, za na{eto needinstvo vo Avstralija,
nedorazbirawata vo Amerika, za na{ata podelenost nasekade pome|u nas, Sveti
Kliment strada i za na{ata podelenost kako narod i za na{eto needinstvo vo
ovie te{ki vremiwa, zatoa upatuvame povik za makedonsko obedinuvawe i
edinstvo, re~e Poglavarot na MPC, g.g. Stefan, vo prigodnata beseda na
Plao{nik.
|