MAKEDONSKI IZRODI MANIPULIRAAT SO NA[ATA SVEST

Da potsetime, Londonskiot dogovor e potpi{an na 30 maj ili 17 maj (star stil) 1913 godina i gi sankcionira voenite uspesi na srpsko-bugarsko-gr~kite vojski protiv Otomanskata imperija, prvata balkanska vojna od 18 oktomvri do 4 dekemvri 1912 godina koga Turcija pobara primirje. Po raspar~uvaweto na Makedonija porobitelite ostanale pokraj svojot plen, no nekoi i nezadovolni. Taka, srpskite barawa bile naso~eni kon Vadarskata dolina, a gr~kite kon delovite na Belomorskiot kraj i ekskluzivno pravo na Solun. Sojuznicite neprijateli na Otomanskata imperija Srbija, Grcija i Bugarija od prvata Balkanska vojna koi na makedonskiot narod mu se poka`ale kako osloboditeli od pet ipol vekovnoto tursko ropstvo za kratko vreme go poka`ale seto crnilo od pod nivnite nokti. Iako site tri sojuzni~ki vojski vo svojot sostav koristele makedonski dobrovolci vo prvite borbeni linii, tie vo nikoj slu~aj nemale namera da dozvolat sozdavawe na makedonska dr`ava. Zafateni so raspar~uvaweto u{te od London, potpisnicite na dogovorot go ignorirale glasot na Makedonija preku Petrogradskiot komitet predvoden od Dimitrija ^upovski {to im bil dostaven vo vid na memorandum - barawe za samostojna makedonska dr`ava vo ramkite na svoite etnografski istoriski granici, edinstvena nedeliva nezavisna balkanska dr`ava so sopstveno ustrojstvo so {to im bilo priklu~eno barawe za obnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija.

Podelbata na Makedonija pretstavuva dosega nevideno zlostorstvo vo istorijata na ~ove{tvoto. Pominaa 89 godina od toj gnasen ~in, a Makedonija e s# u{te raspar~ena, poni`ena i nepriznata skoro od nikogo. Republika Makedonija e vo proces na me|unarodno priznavawe, no toa priznavawe pretstavuva parcijalno priznavawe zatoa {to skoro dve tretini od Makedonija s# u{te se okupirani i zaboraveni, tie `iveat `ivot ednakov na onoj od najcrniot kolonijalizam.

Kogo treba da obvinuvame za situacijata vo koja se nao|a deneska Makedonija? Mnogu e lesno da se prefrli vinata na drugite i da se rastovarime od sopstvenata vina, no najmnogu samite sme vinovni {to Makedonija e s# u{te podelena. Svedoci sme kako vo 20 i po~etokot na 21 vek site kontinenti eden po drug se osloboduvaat od dominacijata na evropskite kolonijalisti samo nie Makedoncite ostanavme me|u malkute narodi vo svetov {to s# u{te im veruvame na na{ite okupatori. Vinata ne e vo niv, vinata e vo nas {to dozvolivme razni makedonski izrodi da manipuliraat so na{ata svest i potsvest.

Najopasnoto oru`je za nas Makedoncite ne e nitu avtomatskoto, nitu hemiskoto, ne e nitu atomskoto tolku opasno kolku {to e psiholo{kata vojna koja dr`i celi narodi vo strav i zavisnost s# do nivnoto celosno uni{tuvawe. Mozocite na Makedoncite se denono}no pereni deka ne sme sposobni sami da ja prevzememe na{ata sudbina vo svoi race, a vsu{nost nie sme tie od koi zavisat na{ite porobiteli i nivnite makedonski lakei. Vo Makedonija balkanskite porobiteli }e mora da baraat nov na~in za da opstanat, a ne kako dosega so parazitstvo i eksploatacija. Najgolemata pre~ka za nas e nasledeniot ropski mentalitet. Prvo }e treba so nego da ras~istime, }e treba da veruvame vo samite sebe. Makedonskata istorija e polna so svetli primeri {to mo`at da ni ja povratat verata vo samite sebe. Toj proces e ve}e po~nat. Ne e daleku denot koga }e bide okon~an vo site delovi na Makedonija kako i vo dijasporata. Sekoj e gord na svoeto makedonsko poteklo. Za da go zabrzame toj proces, }e treba da ras~istime so mnogu zabludi vo koi slepo se veruva kako na primer: grcizmot, srbizmot, bugarizmot, jugoslovenizmot, slavjanizmot i nivnite surogati i perewe na mozoci. Namesto vo niv, }e treba da veruvame vo Makedonizmot. Makedonizmot na sekoj Makedonec treba da mu bide kako nasu{en leb, kako voda i vozduh ili poednostavno edinstvena smisla za `ivot. Site nie treba da veruvame kako eden koga e vo pra{awe Makedonija za da se obedinime. Bez duhovno obedinuvawe zaludna }e ni bide borbata za obedinuvawe na Makedonija.