OSNOVOPOLO@NIK NA MAKEDONSKIOT LITERATUREN JAZIK

Vaka Misirkov gi precizira{e politi~kite barawa koi odrazuvaa edna istoriska realnost vo negoviot nau~en trud "Za makedonckite raboti", izdaden vo Sofija vo 1903 godina vo koj se istaknuva posebnosta na makedonskiot narod i na makedonskiot jazik.

Knigata "Za makedonckite raboti" e sostavena od tri predavawa na Misirkov pred studentite vo Petrograd, organizirani vo Makedonskoto nacionalno nau~no-literaturnio drugarstvo "Sveti Kliment": "[to napravivme i {to treba da napravime vo idnina?", "Ima li potreba od makedonski nau~no-literaturni dru{tva?" i "Nacionalniot separatizam: zemji{teto na koe se ima razvieno i }e se razviva vo idnina". Kon niv se dodadeni dvete statii na Misirkov: "Sostavuvala li, sostavuva li, i mo`e li Makedonija da sostavuva od sebe oddelna etnografska i politi~ka edinica?" i "Nekolku zboroi za makedonckiot literaturen jazik".

Toj dava temelna prodlabo~ena analiza na Ilindenskoto vostanie, odnosno go analizira negoviot neuspeh: "Revolucijata treba da bide rabota na site Makedonci, ili na mnozinstvoto od niv, za da mo`e da se nare~e op{ta. Vo samiot Komitet treba da bidat zastapeni site ili nekolku narodnosti. Intelegencijata na tie narodnosti treba da si podade edna na druga raka i sekoja od niv da zeme da ja popularizira idejata na svojot narod. A {to gledame vo stvarnost? Ne samo intelegencijata na site narodnosti, no i na mnozinstvoto od niv, tuku i na intelegencijata na najsilnata makedonska narodnost ne be{e seta zapostavena vo Komitetot: srbomanstvuva~kata, grkomanstvuva~kata, makedonska slovenska intelegenicija be{e izdvoena od Komitetot, pa duri i neprijatelska... Koga edno dvi`ewe, vo edni mesta se rasprostranuva so ubeduvawe, a vo drugi so sila, mo`e li da se nare~e op{to? Nie mo`eme da go velime kako {to sakame, no vo stvarnost ono be{e samo delumno. Ono be{e i e rabota na egzarhistite koi se veli~aat kako 'Bugari', a sledstveno toa e bugarski manevr da se re{i makedonskoto pra{awe samo vo bugarska polza, t.e. da se sozdade edna bugarska Makedonija".

Spored Misirkov, nedostatok na Revolucionernata organizacija, iako e ~isto makedonska, e {to vo nea u~estvuvaat i egzarhisti koi {tetno vlijaat vrz jazikot, u~ili{tata i crkvata i {to taa nema izgradeno cvrsta nacionalna programa. Toj osobeno se zalaga za formirawe na makedonski literaturen jazik i pravopis. Na toj na~in Makedonija }e go odbegne vlijanieto na Srbija i Bugarija. Za taa cel predlaga da se upotrebi prilepsko-bitolskoto nare~je koe e ednakvo daleku i od srpskiot i od bugarskiot jazik i pretstavuva centralno govorno podra~je, fonetskiot pravopis da bide od onie pismeni znaci {to se upotrebuvaat vo negovata kniga, a re~ni~kiot materijal da e sobran od site makedonski nare~ja.

"Da se otka`it ~oek od svojo naroden jazik, zna~it da se otka`it ot narodnijot duh.. Nie sme dol`ni da miluamo na{iot jazik, za{~o toj jest na{, isto taka, kako {~o ni jet na{a tatkovinata ni... Nie imamo i prao, osem dolgot, da branimo na{iot jazik i toa prao ni jet sve{teno.. Zna~it, da se otka`it jedan narod od svojot jazik, se velit, da se otka`it on i od sam sebe!".

Studijata "Za makedonckite raboti" mnogumina ja ocenuvaat kako golem nastan vo kulturno-nacionalnata istorija na makedonskiot narod zatoa {to gi obrabotuva osnovnite pra{awa na makedonskiot nacionalen razvitok, kako {to e makedonskiot literaturen jazik i pogledite za makedonskata nacionalnost.

"Treba da priznaeme deka avtonomijata na Makedonija, za koja dosega revolucionerite se borea, ima smisla samo vo toj slu~aj ako revolucionernite sogleduvawa vo na{iot narod imaat takvi ka~estva i osobini {to gi nema kaj drugite balkanski narodi i se samo na{a karakterna crta. Samo sogleduvaweto na tie soobrazni crti vo karakterot, naravite, obi~aite, `ivotot, predanijata i jazikot na na{iot narod e va`na pri~ina nie da sme protiv deleweto na na{ata tatkovina i za nejzinata avtonomija za {to dele`ot }e ni iskoreni s# {to ni e milo i }e ni navre mnogu ne{ta protivni na na{iot duh... Samoodelnoto makedonsko nacionalno samoosoznavawe kaj nas ni dava moralno pravo da se borime protiv propagandite {to gotvat po~va za dele`".

Eden od najznamenitite Makedonci na minatiot vek, osnovopolo`nikot na makedonskiot literaturen jazik i na avtohtonosta na makedonskata nacionalna svest, Krste Petkov - Misirkov, e roden na 6.8. 1874 godina vo Postol- Enixe-vardarsko (nekoga{na Pela, Egejska Makedonija). Osnovno (gr~ko) u~ili{te zavr{il vo rodnoto selo, a gimnazija (u~itelska {kola) vo Belgrad, [abac i Sofija. Duhovna seminarija vo Poltava, a Istorisko-filozofski fakultet vo Sankt Peterburg (1897 - 1902). Toj e eden od osnova~ite na Mladata makedonska kni`evna dru`ina, a kako u~enik vo Sofija vo 1891 godina. Vo ruskata prestolnina be{e ~len - osnova~ i pretsedatel na Tajniot makedonsko-odrinski komitet (1900 - 1902) i prv potpisnik na osnova~kiot akt na Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo (1902 - 1905), isto taka vo Sankt Peterbur.

Prvite zapisi na makedonski jazik i so posebna makedonska azbuka gi napravi i objavi vo 1900 godina. Vo studijata "Za makedonckite raboti" od septemvri 1903 godina, objavena vo Sofija i vedna{ zapleneta i uni{tena od bugarskite vlast, so isklu~ok na desetina primeroci, gi nazna~i posebnostite na makedonskiot narod i posebnosta na makedonskiot jazik, zalagaj}i se za formirawe na makedonskiot literaturen jazik koj }e se potpira na centralnomakedonskite govori (Vele{ko, Prilepsko i Bitolsko) vrz koi sosednite jazici izvr{ile najmalo vlijanie.

Mnogu malku e poznato deka Krste Petkov - Misirkov od dekemvri 1917 godina do noemvri 1918 godina bil pratenik na Pokrainskiot parlament na Besarabija i ~len na negoviot Prezidium i deka vo tie dramati~ni momenti, koga se formirala makedonskata dr`ava i se re{avala sudbinata na Besarabija toj bil eden od najaktivnite ~lenovi na Sovetot, ~len koj imponiral so svojata obrazovanost i so {iro~inata na demokratskite pogledi. Prou~uvawata na zapisnicite na Pokrainskiot sovet na Besarabija od 1917 - 1918 godina, na dokumentacijata na Prezidiumot na Sovetot, zapisnicite za rabotata na komisiite, kako i na izve{taite vo lokalniot pe~at poka`uvaat deka Krste Petkov - Misirkov aktivno u~estvuval vo razgleduvaweto na najva`nite i sudbinski pra{awa na Moldavija i Besarabija tie godini, kako na primer pra{aweto za proglasuvawe na Republika Moldavija, pra{aweto na tu|ite vojski vo Besarabija, pra{aweto za nejzino prisoedinuvawe kon Romanija, pra{aweto na pravata na malcinstvoto vo zemjata, donesuvaweto na Zakonot za agrarna reforma i sli~no.

Po Prvata svetska vojna objavi va`ni statii vo "Makedonski glas" i vo ruskiot pe~at vo prilog na makedonskiot narod. @ivee{e i rabote{e vo Bugarija. Po~ina vo Sofija vo 1926 godina vo najgolema siroma{tija. Toj be{e, verojatno, najpremol~uvanata, naj`estoko napa|anata i postojano progonuvana li~nost vo makedonskata istorija.