GNASNO MASOVNO ZLOSTORSTVO PROTIV ^OVE[TVOTO

Koncentracionite logori bea pretvoreni vo masovni ma~ili{ta. Tamu bea suspendirani site vrednosti na ustavnite garancii za osnovnite prava na gra|anite. Metodite i sredstvata za ma~ewe na logora{ite vo mnogu gi nadminuvaa onie na nacistite i na Kinezite pred tri iljadi godini.

Ne raspolagame so podatoci za vkupniot broj na internirani Makedonci. Spored nekoi podatoci samo vo koncentracioniot logor Makronisos bea izolirani pove}e od 6.000 Makedonci.

Taka, na primer, na 16 septemvri 1947 godina vo Makronisos bea internirani 300, vo proletta 1949 godina kako reakcija na noviot stav na KPG za makedonskoto nacionalno pra{awe, pove}e od 4.000 i vo dekemvri 1949 godina - 905 Makedonci i Makedonki.

Interniranite Makedonci najmnogu nastradaa. Vo eden gr~ki tekst napi{an od gr~ki logora{ iznesen e podatokot deka na 16 septemvri 1947 godina vo Makronisos bea internirani 300 Makedonci i Makedonki. Tie nemilosrdno bea izma~uvani poradi toa {to ne mo`ele da ja izgovorat gr~kata bukva "H".

Vo godinite na novogr~kata istorija ne e sretnato takvo surovo i gnasno masovno zlostorstvo protiv ~ovekot. Samo so nacisti~kite zlostornici mo`at da se sporedat Grcite zlostornici vo Makronisos. Vo period od dve godini ne~ove~ki se ma~eni so nevideni metodi pove}e od 40.000 lu|e. Grcite ubija, poulavija i invalidiziraa okolu 2.000 lu|e i ranija pove}e od 10.000.

Logorite vo Grcija definitivno se rasformiraa vo 1980 godina vrz osnova na Zakonot od april istata godina so koj site dela izvr{eni vo tekot na Gra|anskata vojna se amnestiraat.

Kako reakcija na odlukata na KPG vo fevruari 1947 godina, gr~kiot Parlament po itna postapka go donese Zakonot PZ 509/47 "okolu merkite za bezbednost na dr`ava, ustavnoto ustrojstvo i za{titata na gra|anite". Ovoj Zakon so svojata surovost i antidemokrati~nost vo mnogu gi nadmina prethodnite zakoni i zakonski propisi. PZ 509/47 pretstavuva dopolnenie i pro{iruvawe na dekretot za vonredni merki. Re~isi site lica goneti za dela vo vrska so Gra|anskata vojna se sudeni po odredbite na ovoj Zakon.

Vrz osnova na ovoj Zakon na 24 dekemvri 1947 godina se staveni nadvor od zakonot KPG, EAM, Nacionalnata solidarnost i nivnite organizacii, kako i drugi institucii, zdru`enija ili dvi`ewa {to bea pod vlijanie na KPG-EAM. PZ 509/47 e suspendiran so Zakonot 519/74 po pa|aweto na voenata hunta.

Na 17 oktomvri 1947 godina e donesen Zakonot "okolu pe~atot" so koj be{e zabranet centralniot organ na KPG "Rizospastis" i drugi vesnici i izdanija na KPG-EAM. Na 7 dekemvri 1947 godina gr~kiot Parlament go donese Dekretot LZ/47 "okolu li{uvaweto od gr~ko dr`avjanstvo na lica koi dejstvuvaat antidr`avno".

Vo periodot 1948-1963, so primenata na hitlerovskiot princip za kolektivna odgovornost, vrz osnova na Dekretot LZ/48 se izdadeni 155 naredbi za li{uvawe od gr~ko dr`avjanstvo na 22.226 gra|ani od koi okolu 15.000 Makedonci i Makedonki.

Li{uvaweto od gr~ko dr`avjanstvo na tolku golem broj Makedonci ima{e i ima mnogu te{ki posledici od ekonomski, politi~ki, ~ove~ki, psiholo{ki i drug karakter. Makedoncite bea li{eni od gra|anski i drugi prava, od zakonskata mo`nost da si gi re{avaat sekojdnevnite problemi, da pokrenuvaat procedura za vra}awe na svoite konfiskuvani imoti i drugo.

Vrz osnova na spomnatiot Zakon 519/74 suspendiran e Dekretot LZ i site naredbi i drugi akti za odzemawe na gr~koto dr`avjanstvo se anuliraat. Vo soglasnost so Zakonot, na site lica koi vo soglasnost so me|unarodnata konvencija se smetaa za politi~ki begalci, vo periodot 1948-1963 godina im be{e odzemeno dr`avjanstvoto nezavisno od mestoto na `iveewe im se vra}a dr`avjanstvoto, {to zna~i Zakonot ne se odnesuva{e samo na Grcite, tuku na site politi~ki begalci - Grci i Makedonci. Vpro~em, so primenata na ovoj Zakon na eden dobar del od Makedoncite politi~ki begalci im be{e vrateno gr~koto dr`avjanstvo.
Me|utoa, gr~kite vlasti, sprotivno na gorniot Zakon i gr~kiot Ustav, a so cel da im se onevozmo`i na Makedoncite politi~ki begalci da go koristat gr~koto dr`avjanstvo za reaptrijacija i za re{avawe na imotno-pravnite i drugi problemi (vra}awe na konfiskuvanite imoti), na 29 septemvri 1982 godina go donesoa Zakonot 106841 za repatrijacija na politi~kite begalci "Grci po rod" i Zakonot 1540 od 5/10 april 1985 za vra}awe na imotite samo na "Grci po rod".

So cel celosno otstranuvawe od dr`avnite institucii i stopanskite organizacii na privrzanicite, na 3 januari 1947 godina e donesen Zakonot PZ 512/48 "okolu merkite za bezbednost na kompanii i drugi pretprijatija od op{t interes vo tekot na "odmetni{tvoto" i na 8 januari istata godina PZ 516/48 "okolu kontrola na odmetni{tvoto".

So gorenavedenite dva zakona se vr{e{e ekonomski i politi~ki pritisok vrz gra|anite. Tie pretstavuvaat najflagrantno kr{ewe na li~nite i gra|anskite prava na gra|anite. So niv se delat gra|anite vo dve kategorii: vo podobni i nepodobni, so odredbite na ovie zakoni se bara uverenie za podobnost kako uslov za vrabotuvawe vo dr`avni institucii i pretprijatija od op{t interes. Uverenieto za podobnost go izdavaa policiskite vlasti. Po pravilo na Makedoncite ne im se izdava{e takvo uverenie poradi toa {to tie bea li{eni od pravoto na rabota.

Atinskata Vlada so cel da doka`e deka vo Grcija ne postoi makedonsko malcinstvo i da gi dezorientira i da gi ottrgne Makedoncite od DAG, odnosno da gi pridobie, na 29 maj 1949 godina izdade strogo doverliva naredba. Naredbata be{e dostavena na policiskite i na drugite upravni organi samo na uvid i pottik vo koja, me|u drugoto, se veli: "...Ve izvestuvame deka soglasno so izdadenata naredba od strana na nadle`en organ vo idnina site `iteli na Severna Grcija koi za svoj maj~in jazik go imaat i go govorat poznatiot jazi~en idiom, zadol`itelno da se imenuvaat so imeto Slavofoni. Se zabranuva sekoe drugo ime, kako {to e "Slovenomakedonski", "bugara{i", "Bugari".

Imaj}i gi predvid dene{nite uslovi sekoe drugo ime, osven Slavofoni, dava povod za sekakva eksploatacija i manipulacija na pra{aweto na Slavofonite od strana na neprijatelot na Grcija i na tu|ite propagandi kade {to ima interes za toa.

Na site im se obrnuva vnimanie da prekinat da gi tretiraat Slavofonite za Slavjani. So karakteristikata Bugarin ili Slavjanin voop{to se pomaga Kominternata i panslovenskata propaganda koja nastojuva da gi pretstavi sloveniziranite Grci i voop{to site Grci od Makedonija za Slavjani na Makedonija.

Dr`avnite organi imaat zada~a preku soodveten odnos, prosvetuvawe, propaganda, pottiknuvawe i sekakov vid pomo{ da go zacvrstat nacionalnoto ~uvstvo na Slavofonite, taka {to kaj niv da se rodi verbata deka vo dr`avata ne mo`at da najdat za{tita i zgri`uvawe i deka }e mo`at da se obra}aat kon pretstavnicite na dr`avnite organi za re{avawe na nivnite problemi. Samo po sebe se podrazbira deka sledeweto i goneweto na komunistite od nivnite redovi, ~lenovite na EAM i na NOF e zadol`itelno, kako i potrebnite merki protiv niv...".

Od citiraniot del od naredbata jasno se gleda deka egejskiot del na Makedonija gr~kite vlasti oficijalno go imenuvaa Severna Grcija, deka Makedoncite se imenuvaa so imeto Slovenomakedonci, deka kaj niv postoela slaba gr~ka nacionalna svest i ~uvstvo deka nemaat doverba vo gr~kata dr`ava itn. Vo naredbata se priznava deka `itelite na toj del na Makedonija se slovenizirani Grci, bez da ka`e koj gi slovenizira i kade se nao|aat onie koi sloveniziraa.

Gr~kata Vlada so cel celosno i definitivno da se presmeta so svoite protivnici, osobeno so Makedoncite, donesoa niza zakoni za konfiskacija na imotot na u~esnicite na Gra|anskata vojna na stranata na levicata.

Na 20 januari 1948 godina e donesen Dekretot M/48.

Spored ~len 1 na ovoj Dekret "se vr{i konfiskacija na celiot podvi`en i nepodvi`en imot na sekoj koj u~estvuva vo buntot, na sekoj koj e osuden za pomo{ na buntot komu mu e odzemeno gr~koto dr`avjanstvo soglasno so odredbite na Dekretot LZ".

Vrz osnova na Dekretot M/48 i Zakonot 2536/53, na koj posebno }e se zadr`ime, be{e izvr{ena konfiskacija na okolu dva miliona dekari obrabotlivo i neobrabotlivo zemji{te, ovo{tarnici, pasi{ta, {umi i sli~no, glavno vo pograni~nite makedonski podra~ja, od koi pred vojnata se izdr`uvaa pove}e od 30 iljadi doma}instva. Zaedno so zemji{teto, bea konfiskuvani i zgradite, rabotnite prostorii, du}anite, stanbeni zgradi, poku}nina i dr.

Poradi toa {to Makedoncite masovno bea vklu~eni vo borbata vo redovite na DAG i NOF, na pove}e od 15 iljadi im be{e odzemeno gr~koto dr`avjanstvo, i pove}e od 50 iljadi emigriraa preku granica, Dekretot M/48 glavno gi pogodi niv. Kako dopolnenie na Dekretot M/48 doneseni se pove}e zakonski akti, me|u koi aktot 944/50, 263/51, 866/51, 822/52 i drugi.

Na 2 avgust 1948 godina e donesen Dekretot N/48 so koj se konfiskuvani imotite dadeni na trajno koristewe so sproveduvaweto na agrarnata reforma izvr{ena pred Vtorata svetska vojna, a korisnicite na imotot u~estvuvaa vo Gra|anskata vojna na stranata na KPG.

Dekretite M i N i drugite zakonski akti bea iskoristeni za etni~ko ~istewe na egejskiot del na Makedonija. Po zavr{uvaweto na Gra|anskata vojna vo procesot na normalizacija na situacijata i otstranuvaweto na posledicite od Gra|anskata vojna bea doneseni zakoni za dekonfiskacija na imotite so koi bea izzemeni Makedoncite, bidej}i tie se odnesuvaat samo na Grci po rod.

(Prodol`uva)