Od Redakcijata
Na parlamentarnite izbori vo 1998 godina glavna megapoliti~ka yvezda be{e
liderot na Demokratskata alternativa, Vasil Tupurkovski, koj ja isturka
vojnata za Georgievski. No, podocna Cile ostana so kusi rakavi, no i so
pomalku kilogrami. [to da pravi, nema k'smet. Go izede Georgievski, ama i
sam si e kriv, epten la`e{e.
Zatoa kako politi~ar e ve~en gubitnik. Toj nasedna na prostata mudra
taktika na liderot na VMRO-DPMNE koj vo poslednive dvanaeset, za nego
veli~estveni godini, postojano se {lepuva zad nekoi izvetreani (tipovi)
politi~ari. Toa se izvori za napojuvawe na negovata niskonaponskata
oratorska mre`a vo visok univerzitetski stil.
Ako treba da se zabele`i, Qub~o Georgievski retori~ki dobro stoi, no
sekoga{ i vo sekoja izborna godina vergla ista lenta. Negovite umstveni
kapaciteti se tolkavi, zatoa tuka postojat bagerite koi }e mu go kr~at patot.
Za vozvrat ovie slatkore~ivi umstvenici i nedou~eni filozofi drpaa od
makedonskoto azno.
Vo sega{nava |avolesta izborna trka, pak, se {lepuva Stojan Andov koj
celi trieset godini opstojuva na nemirnoto politi~ko more. Toj sekoga{ koga
ima bura uspeva da pronajde ~amec za spasuvawe. I zatoa rabotata mu e "naredena".
NARODOT CIMOLI
Ovaa `urka e vsu{nost opasna vojna. Vo nea }e pre`iveat samo iskusnite i
itrite, a razumnite }e bidat frleni na buni{te. Toa e nevkusna valkana igra
vo koja nema kraj. Samo {to makedonskiot narod se su{i, a tie so nego `ongliraat.
Vo nea sekoga{ ima i mali i golemi, no i sitni i prostodu{ni politi~ari koi
laat, ama na kraj ne kasaat. Zatoa dvoli~nosta cveta. Site se cve}e za
mirisawe. Edinstveno "ligaveweto" im e najarnata strana. Toa e nivna doblest,
toa e karakteristika {to mnogu retko se otstranuva kaj mivkite. Tie mnogu
vetuvaat, menuvaat boi, sozdavaat i spojuvaat partii. ^ekor po ~ekor, tie
sekoga{ se blizu celta. Politi~kata mo} i parite im se opsesija, a
mnogubrojnite lagi gi krevaa na tronot, iako na lagite im se kusi nozete.
Ovie politi~ki brakovi kratko traat i sekoga{ se oformuvaat so odredena
cel. Me|utoa, karvanot {to trgna od Ohrid, pa prodol`i da vrvi vo Ki~evo, vo
Vev~ani, vo Struga, ja nema silata, ja nema mo}ta {to ja ima{e vo 1998
godina, koga go izmami narodot masovno da glasa za niv. Toga{ uspehot be{e
neizbe`en poradi al~nosta na Branko i negovite pajta{i, no i blagodarenie na
famoznata milijarda na Tupurkovski. Eh Cile, Cile... {to napravi. Od la`nata
nade` makedonskiot narod cimoli.
Sega dekorot e ist. Jasen i precizen. Akterite {to izleguvaat na binata
se isti, no u{te utre ako go svrtat grbot }e sakaat svojot partner da gi
izedat. Da go somelat, onaka kako {to im se slu~uva na mnogu politi~ari {to
vlegoa vo ma{inerijata na Georgievski. Prvo be{e Go{ev, pa Cile, a sega e na
red e Andov. No, Andov, taka ne se dava....
XAMBAZOT
Zo{to Qub~o Georgievski e tolku opasen za Makedonija? Ednostavno vo `elbata
za vlast im ja iscica krvta na dov~era{nite karvanxii. Xambaz ti e toj. Koj
taka go pou~i? Sosedite, no vinata za negovata slava morame da ja snosime
nie {to tolku lesno mu dozvolivme so nas da manipulira u{te od 1998 godina,
pa s# dosega. So dirigentskata palka e lesno da se rakovodi koga ima{
ra{timan orkestar.
No, i toj ne mo`e sam da dejstvuva i da caruva so Republika Makedonija.
Od nego pogolem xambaz e Xaferi. Majkata toj si ja prodal za celta... Zatoa
Georgievski e pogolema mivka od negovite mivki. Toj mu gi ~isti i svetnuva ~evlite
na Xaferi. Bez nego ne }e mo`e{e da go smesti svojot nekoga{en pulen za
pretsedatel na Republika Makedonija. Bez nego ukradeniot plen ne mo`e da go
deli. Bez nego i v krevet ne odi. So nego toj se ~uvstvuva siguren, spokoen
i mirno mo`e da le`i i da spie. No, do koga? Povtorno toj e zavisen od
izbira~ite. Me|utoa, e zavisen i od Andov, i od Gruevski, i od \or~ev, i od
Ganka i od brat Qube. Toj ne mo`e da ja krene glavata, ako prvo ne go
postroi timot so koj patuva. Ako nivniot raport e slab, pritisokot mu se
kreva. Ako terenot e siguren i cvrst toj gordo ja kreva glavata gore. No,
dali makedonskiot narod mo`e dostoinstveno i gordo da ja krene glavata?
I DA PUKNE[ OD JADEWE GRAV
Makedonskiot narod od vladeeweto na Georgievski ima migrena. Glavobolkite
se nepodnoslivi i te{ki. I sekoj den da pie{ ap~iwa, nema pomo{. Toj gi
koristi fintite na SDSM. Od izbori do izbori se gradat sportski sali. Se
pu{taat vo upotreba edna{ ve}e renovirani objekti. Se asfaltiraat ulici. No,
se poka`uvaat i zabi. Koj ja ima mo}ta i ja kontrolira vo Makedonija?
Pukawata i tenziite se na{a sekojdnevica, no na falbite i uspesite im
nema kraj. Toa e na{iot no}en ko{mar koj po s# izgleda stana adet na
makedonskite politi~ari. Tie ni ostavija amanet, sekoj den da jade{ grav,
grav i samo grav ... I da pukne{ od jadewe grav. "\oamiti" s# ni e dobro vo
Makedonija. Ni cveta dr`avata. Ni cvetaat rozite. Pofalbite i ceremoniite se
na{ata zavet, koja za `al pred s# e iluzorna slika za siroma{niot makedonski
narod. So nea Georgievski ni gi ma~ka o~ite, ni go zamatuva umot. Toa e
na{ata patuva~ka ekskurzija. Karvanite vrvat, a narodot so prstot vo usta.
Ne go razbra liderot na VMRO-DPMNE {to saka da ka`e. Ili ne mo`e da go
razbere, oti govori na drug jazik. Nemski!
Zatoa nie treba da veruvame edinstveno vo nade`ta, koja za vreme na
izborite }e n# izvadi od bunarot koj nema dno.