KOMENTAR

Sito i Re{eto

MIVKITE NA QUB^O

Od Redakcijata

Na parlamentarnite izbori vo 1998 godina glavna megapoliti~ka yvezda be{e liderot na Demokratskata alternativa, Vasil Tupurkovski, koj ja isturka vojnata za Georgievski. No, podocna Cile ostana so kusi rakavi, no i so pomalku kilogrami. [to da pravi, nema k'smet. Go izede Georgievski, ama i sam si e kriv, epten la`e{e.

Zatoa kako politi~ar e ve~en gubitnik. Toj nasedna na prostata mudra taktika na liderot na VMRO-DPMNE koj vo poslednive dvanaeset, za nego veli~estveni godini, postojano se {lepuva zad nekoi izvetreani (tipovi) politi~ari. Toa se izvori za napojuvawe na negovata niskonaponskata oratorska mre`a vo visok univerzitetski stil.

Ako treba da se zabele`i, Qub~o Georgievski retori~ki dobro stoi, no sekoga{ i vo sekoja izborna godina vergla ista lenta. Negovite umstveni kapaciteti se tolkavi, zatoa tuka postojat bagerite koi }e mu go kr~at patot. Za vozvrat ovie slatkore~ivi umstvenici i nedou~eni filozofi drpaa od makedonskoto azno.

Vo sega{nava |avolesta izborna trka, pak, se {lepuva Stojan Andov koj celi trieset godini opstojuva na nemirnoto politi~ko more. Toj sekoga{ koga ima bura uspeva da pronajde ~amec za spasuvawe. I zatoa rabotata mu e "naredena".

NARODOT CIMOLI

Ovaa `urka e vsu{nost opasna vojna. Vo nea }e pre`iveat samo iskusnite i itrite, a razumnite }e bidat frleni na buni{te. Toa e nevkusna valkana igra vo koja nema kraj. Samo {to makedonskiot narod se su{i, a tie so nego `ongliraat. Vo nea sekoga{ ima i mali i golemi, no i sitni i prostodu{ni politi~ari koi laat, ama na kraj ne kasaat. Zatoa dvoli~nosta cveta. Site se cve}e za mirisawe. Edinstveno "ligaveweto" im e najarnata strana. Toa e nivna doblest, toa e karakteristika {to mnogu retko se otstranuva kaj mivkite. Tie mnogu vetuvaat, menuvaat boi, sozdavaat i spojuvaat partii. ^ekor po ~ekor, tie sekoga{ se blizu celta. Politi~kata mo} i parite im se opsesija, a mnogubrojnite lagi gi krevaa na tronot, iako na lagite im se kusi nozete.

Ovie politi~ki brakovi kratko traat i sekoga{ se oformuvaat so odredena cel. Me|utoa, karvanot {to trgna od Ohrid, pa prodol`i da vrvi vo Ki~evo, vo Vev~ani, vo Struga, ja nema silata, ja nema mo}ta {to ja ima{e vo 1998 godina, koga go izmami narodot masovno da glasa za niv. Toga{ uspehot be{e neizbe`en poradi al~nosta na Branko i negovite pajta{i, no i blagodarenie na famoznata milijarda na Tupurkovski. Eh Cile, Cile... {to napravi. Od la`nata nade` makedonskiot narod cimoli.

Sega dekorot e ist. Jasen i precizen. Akterite {to izleguvaat na binata se isti, no u{te utre ako go svrtat grbot }e sakaat svojot partner da gi izedat. Da go somelat, onaka kako {to im se slu~uva na mnogu politi~ari {to vlegoa vo ma{inerijata na Georgievski. Prvo be{e Go{ev, pa Cile, a sega e na red e Andov. No, Andov, taka ne se dava....

XAMBAZOT

Zo{to Qub~o Georgievski e tolku opasen za Makedonija? Ednostavno vo `elbata za vlast im ja iscica krvta na dov~era{nite karvanxii. Xambaz ti e toj. Koj taka go pou~i? Sosedite, no vinata za negovata slava morame da ja snosime nie {to tolku lesno mu dozvolivme so nas da manipulira u{te od 1998 godina, pa s# dosega. So dirigentskata palka e lesno da se rakovodi koga ima{ ra{timan orkestar.

No, i toj ne mo`e sam da dejstvuva i da caruva so Republika Makedonija. Od nego pogolem xambaz e Xaferi. Majkata toj si ja prodal za celta... Zatoa Georgievski e pogolema mivka od negovite mivki. Toj mu gi ~isti i svetnuva ~evlite na Xaferi. Bez nego ne }e mo`e{e da go smesti svojot nekoga{en pulen za pretsedatel na Republika Makedonija. Bez nego ukradeniot plen ne mo`e da go deli. Bez nego i v krevet ne odi. So nego toj se ~uvstvuva siguren, spokoen i mirno mo`e da le`i i da spie. No, do koga? Povtorno toj e zavisen od izbira~ite. Me|utoa, e zavisen i od Andov, i od Gruevski, i od \or~ev, i od Ganka i od brat Qube. Toj ne mo`e da ja krene glavata, ako prvo ne go postroi timot so koj patuva. Ako nivniot raport e slab, pritisokot mu se kreva. Ako terenot e siguren i cvrst toj gordo ja kreva glavata gore. No, dali makedonskiot narod mo`e dostoinstveno i gordo da ja krene glavata?

I DA PUKNE[ OD JADEWE GRAV

Makedonskiot narod od vladeeweto na Georgievski ima migrena. Glavobolkite se nepodnoslivi i te{ki. I sekoj den da pie{ ap~iwa, nema pomo{. Toj gi koristi fintite na SDSM. Od izbori do izbori se gradat sportski sali. Se pu{taat vo upotreba edna{ ve}e renovirani objekti. Se asfaltiraat ulici. No, se poka`uvaat i zabi. Koj ja ima mo}ta i ja kontrolira vo Makedonija?

Pukawata i tenziite se na{a sekojdnevica, no na falbite i uspesite im nema kraj. Toa e na{iot no}en ko{mar koj po s# izgleda stana adet na makedonskite politi~ari. Tie ni ostavija amanet, sekoj den da jade{ grav, grav i samo grav ... I da pukne{ od jadewe grav. "\oamiti" s# ni e dobro vo Makedonija. Ni cveta dr`avata. Ni cvetaat rozite. Pofalbite i ceremoniite se na{ata zavet, koja za `al pred s# e iluzorna slika za siroma{niot makedonski narod. So nea Georgievski ni gi ma~ka o~ite, ni go zamatuva umot. Toa e na{ata patuva~ka ekskurzija. Karvanite vrvat, a narodot so prstot vo usta. Ne go razbra liderot na VMRO-DPMNE {to saka da ka`e. Ili ne mo`e da go razbere, oti govori na drug jazik. Nemski!

Zatoa nie treba da veruvame edinstveno vo nade`ta, koja za vreme na izborite }e n# izvadi od bunarot koj nema dno.


 

Gore

 

Copyright © 2002 "MAKEDONSKO SONCE"