TU@IBABI

Ako vo izminatite izborni ciklusi kampawata se vode{e vo zamisleni tri fazi od koi prvata be{e meka i blaga, vtorata so eksplicitno omalova`uvawe na protivnikot i tretata so gazewe vrz s# {to e tu|o i opoziciono, ovojpat toa ne e taka. Gi preskoknaa prvite dve fazi i direktno ripnaa vo tretata mavaj}i so s# {to }e im dojde pri raka vrz grbot na rivalot. Koj e vistinskiot kradec, koj e vistinskiot patriot ili predavnik, koj kakvi zagovori pravel. Tu`ibabi. Nudat dostoinstvo i ~esnost, a tie n# poni`ija i obes~estija. Nudat stabilnost i prosperitet, a istite n# destabiliziraa. Zboruvaat za Makedonija, a na sekoj mo`en na~in ja demakedoniziraa. Mo`no li e predavnicite na rodot svoj da vodat tatkovinska vojna za za{tita na bra}ata i sestrite od seloto svoe, od krajot svoj, mo`no li e aramiite i sitnite kriminalci da vodat proces na blagosostojba na onie {to gi dovele na taa pozicija preku koja se opusto{ija? Ot~etot samite nesvesno }e go dadat vo denovive koi pretstojat, a se tolku burni i neizvesni.

Georgievski }e ja branel Makedonija od rasipnicite kako Crvenkovski koj ni{to ne izgradil, tuku se prepolovil. Crvenkovski }e ja spasuval Makedonija od Georgievski koj kako vetil vo devedesetiosmata taka i napravil - deka "s# }e uni{ti {to dotoga{ se rabotelo i gradelo". Koj od kogo nas }e n# spasuva?

Ako barem polovinata e to~no od ona {to go zboruvaat najgolemite politi~ki sili vo dr`avata za nivnite obostrani valkani raboti vo sekoj domen od op{testveniot `ivot (politi~ki, ekonomski i bezbednosen) vo sprega so sekoj od svoite partneri od albanskiot politi~ki blok, toga{ makedonskiot narod i site gra|ani na Republika Makedonija imaat seriozen problem so ponudata vo ovaa izborna kampawa. Dva miliona `iteli imaat barem polovina kandidati pratenici i nim srodni li~nosti koi na eden ili drug na~in pridonele vo razgradbata na ovaa dr`ava, stavile po nekoja tula vo predavni~kata kula koja kako pominuva vremeto e s# povisoka i povisoka. ^esnite, nekorumpirani i promakedonski sili koi se vmetnati vo nivnite redovi samo }e pravat dekor i pro~istuvawe na kanalizacionata slika na matnoto platno po koe ekstremno dolgo vreme ma~kaa so izmetot koj go ostavaa zad sebe. Na vakov na~in vistinata za Makedonija i vistinata za vojnata vo nea nikoga{ nema da izlezat na videlina. S# dodeka na scenata ne se pojavat vistinski promakedonski sili koi }e mo`at da go vratat dostoinstvoto i gordosta na makedonskiot gra|anin, koi na iskren na~in }e mo`at da mu ja podignat obesenata glava na Makedonecot, s# dotoga{ }e gledame sliki od la`ni retoriki, naduvani brojki za nekakvi prosperiteti, skrieni nameri za doraznebituvawe na ona {to preostana od na{eto dolgovekovno tkivo.

O~ite na Makedonecot s# u{te ne mu se otvoreni, s# u{te kri{um gleda niz kapacite kako da ne veruva deka ova navistina mu se slu~uva, ne saka da veruva deka nekoj od svoite mu ja uni{tuva idninata, mu go uni{tuva `ivotot i, {to e najlo{o, go pretopuva vo ne{to {to ne e i ne saka da bide, rob vo svojata zemja, vo svojot dom. Na startot na ovaa kampawa toa najdobro se poka`a. Silite si gi odmeruvaat samo onie koi si se biraat, ne dozvoluvaj}i im na drugite nitu da im se pribli`at na ringot na koj imaat pretplateno za duelot koj ve~no trae. Nivnata golemina vo dr`avata zavisi samo od neprikosnovenata dozvola na gra|aninot, negovoto premol~uvawe i zami`uvawe pred kupi{tata katastrofi i deponii koi gi predizvikaa site ovie godini gi pravi u{te pogolemi, pomo}ni i ponezasitni. Dodeka narodot be{e bogat, tie bea siroma{ni. Slikata za kratko vreme se promeni za 180 stepeni. Stavija vr{nik vrz glavite na obi~nite i gi ispraa nivnite mozoci so postapki za koi nitu laborantite nemaat metodologija za postignuvawe takvi uspesi kaj svoite opitni primeroci. Makedonskiot potencijalen glasa~ ne e svesen pove}e za ni{to. Servirani mu se najrazli~ni kvazispecijaliteti od politi~kite kujni, a nitu eden ne ja garantira negovata sitost po obrokot koj neminovno sledi. Otrovi zavitkani vo svileni i svetlosrebrenesti hartii koi treba da mu ja zamaglat mislata, da mu go zamra~at umot, da mu ja kupat sopstvenata vizija koja ne se poklopuva so onaa na egzekutorite. ]e nasedne li Makedonecot i ovojpat? Kako {to trgnale rabotite so mo}nite finansisko-politi~ki grupacii koi ne gi biraat sredstvata, na~inite i metodite da doprat do mozo~nata kora na nervniot sistem na elektoratot, ne e za ~udewe. Diskvalifikacijata na, uslovno re~eno, malite politi~ki sili koi samo otkradnuvaat po nekoj glas od golemite i ne gi zagrozuvaat primarnite interesi na ma{ineriite, ne pridonesuva za fer borba i ponuda na najraznovidna stoka na politi~kiot pazar. Doma{nite i zapadnite politi~ko-mediumski nalogodavci i ovojpat dobro se potrudija vo scenarijata za osvojuvawe na ~etvrtoto parlamentarno zdanie da ne se potturat ili nenadejno da se priklu~at nekoi nepredvideni strui koi }e gi rasipat smetkite i matemati~kite brojki na predvremenite i planirani pobednici.

Kako protiv ovie devijacii? Ima li {ansa ne{to da se dopopravi ili izmeni za da ne bide taka kako {to momentno e? Ako se vidi i proanalizira mediumskata slika i vo tekot na ovaa kampawa, vedna{ }e se voo~i deka lek za taa bolest s# u{te ne e pronajden. ^umata na pristrasnost i neobjektivnost s# pove}e se {iri i prodlabo~uva, prerasnuva vo epidemija od koja site zaboluvaat, a najmnogu participientite na ponudata koja ekspresno brzo i lesno ja primaat. @elbata preku no} da se dojde do pobedata preku zloupotrebata na mediumskoto pokrivawe na kampawata e u{te eden pokazatel deka od demokratijata vo zemjava nema nitu "D". Nitu aktuelnite vladeja~ki garnituri, nitu opozicionite sili ne ja nau~ija lekcijata za demokratskite na~ela vo sovremeniot svet, radikalno se oddale~uvaat od pridobivkite na evropskite tekovi, a paralelno so toa i od skore{noto integrirawe vo najzna~ajnite svetski centri na finansiskata i bezbednosnata mo}. Preku vakviot tip na kampawa na ponizno prefrluvawe na navodnite fakti po facite na politi~kite sopernici se pokrenuva pra{aweto za preispituvawe na odnosot na me|unarodnata zaednica kon nas kako dr`ava i kako narod. Navodniot pozitivisti~ki pristap vo prezentiraweto na svoite programski i idejni opredelbi pred elektoratot stana utopija i prazna retorika za plaknewe na valkanicite koi sekojdnevno se pravat. Igrite okolu minatogodi{nata vojna vo kriznite regioni i otvoraweto na pandorinite kutii okolu toga{nite slu~uvawa doleva dopolnitelni koli~estva maslo za dozapaluvawe na strastite i tenziite kaj javnosta i vo politi~kite kuloari.

Normalno e deka ovaa kampawa se razlikuva i }e se razlikuva od preostanatite. Ova e prvata izborna kampawa po prvata vojna vo na{ata sovremena istorija. O~ekuvano e smetkite radikalno i bez milost da se ras~istuvaat i prenebregnuvaat. Site u~estvuvaa vo taa vojna i terenski i institucionalno, taka {to nema nitu eden dosledno ~ist i neodgovoren za voenite slu~uvawa vo 2001-ta. Potpaluva~ite na voenite scenarija i samoproglasenite po`arnikari na istite scenarija }e mora mnogu da se nama~at za da gi opravdaat svoite argumenti i fakti koi mu gi predo~uvaat i prezentiraat na makedonskiot izbira~. Argumentirano da se doka`e koj potpaluval i zo{to, za koi celi i za ~ii strategii, faktot da ne ostane samo verbalen i na~uen od nekogo, tuku sodr`ajno i eksplicitno doka`an za da mo`e scenaristot i izvr{itelot na navodnite dogovoreni zdelki da izlezat pred sudot na narodot. Vo sprotivno slikata bi ostanala polovi~na i neverodostojna. I na krajot, za da imame fer, nepristrasen i demokratski izboren ciklus po`elno e, dokolku ima demokrati~nost vo nea kako {to se deklarira, me|unarodnata zaednica da ostane nastrana od site vnatre{nodr`avni i partiski slu~uvawa barem vo periodot na ovie triesetina dena kolku {to trae kampawata. Iznesuvaweto na odredeni izve{tai na t.n. Me|unarodna krizna grupa za~ineti so frapantni soznanija za ekonomskite i politi~ko-bezbednosnite pokazateli od poslednive dve godini ne pretstavuvaat vistinski model za iznesuvawe i otkrivawe na vistinata. I dokolku se to~ni planovite za dogovorena vojna me|u dvete nacionalisti~ki strui vo dr`avata od makedonskiot i albanskiot politi~ki del MKG ima{e dovolno vreme i prostor dosega da gi prika`e i da gi soop{ti pred makedonskata i svetskata javnost. Publikuvaweto na izve{tajot na samiot den na po~etokot na izbornata kampawa pretstavuva grubo naru{uvawe na integritetot na onie politi~ki sili koi u~estvuvaat vo izbornata trka, a se zasegnati od problemot i indirektna poddr{ka na sprotivnite sili koi nesebi~no }e gi iskoristat soznanijata. Za planerite na takvite procesi malku e i javnata besilka, no sepak objektivnosta i doslednosta podrazbiraat ne{to sosema drugo. Za takvi proekti ima i drugi na~ini kako da se napravi toa i drugi vremiwa koga da se napravi toa. Vaka, tu`ibabite u{te tolku }e se klevetat i tepaat me|u sebe.