APA[ITE OD VLASTA ZAD RE[ETKI!

DIMITROVSKI: Programskite opredelbi na Makedonska alijansa i Makedonska narodna partija za mene bea odlu~uva~ki za prifa}awe na kandidatura vo Koalicijata na dvete partii, kako i mo`nosta na izbira~ite da im se ponudi ne{to novo, vo odnos na ona {to ve}e e videno i slu{nato dosega. Toa e prvata pri~ina {to poaktivno vleguvam vo politikata. No, ona {to najmnogu sakam e da pridonesam i da go zapram golemiot nacionalen, ekonomski, op{testven i kulturen pad na Republika Makedonija, na makedonskiot narod i na drugite gra|ani koi `iveat vo nea.

Kako sovesen Makedonec, tatko, semeen ~ovek ne mo`am pove}e da gledam kako propa|a dr`avata. Ne mo`am da si zamislam deka makedonskite politi~ari, koi celi dvanaeset godini se vrtat vo vrvot na politikata, tolku ja ukradoa mojata sakana tatkovina. ^esto pati sum se zapra{uval kako mo`e eden Makedonec prvo da gleda na svojot xeb, a voop{to da ne razmisluva za svojot narod. Zarem toj ist narod koj nemu mu ja dade doverbata ne zaslu`uva podobra idnina? Mislam deka takvite apa{i moraat vedna{ da se najdat zad re{etki. Samo takvata atmosfera mo`e da ja naplati seta makedonska saga {to vo poslednava decenija site ja do`ivuvame. Zatoa veruvam deka makedonskiot narod, obi~niot glasa~, se osvestil, se otreznal od pijanstvoto {to so godini go vovlekuva{e da `ivee vo eden la`en iluzoren svet. Ova e Republika Makedonija i taa mora da se gradi vrz cvrsti temeli. Nea moraat da ja vodat sovesni i odgovorni lu|e. Smetam deka tokmu vakvite karakteristiki dlaboko vo mene gi nosam i nikoj ne mo`e da gi smeni. Zatoa veruvam deka izbira~ite }e go napravat vistinskiot izbor. Mojata idnina, idninata na moeto semejstvo i sudbinata na makedonskiot narod i drugite gra|ani e vo nivni race. Nivnata volja ne mo`at da ja smenat nitu Branko, nitu Qub~o. Od dvajcata vidovme samo siroma{tija i beda. Vreme e da `iveeme vo eden realen svet vo koj bez trud, bez rabota nema nikakov op{testven i ekonomski prosperitet. Zatoa, upatuvam apel: Glasajte samo za vrednite i ~esnite lu|e, smetam deka samo so takvi poedinci, intelektualci i razumni lu|e ima nade` za Republika Makedonija. Ima nade` da go vratime nacionalnoto i ~ove~koto dostoinstvo na obi~niot Makedonec, rabotnik, zemjodelec i nevraboten intelektualec.

DIMITROVSKI: Kako kandidat za pratenik pred s# se zalagam za voveduvawe na celosen mir, suverenitet i teritorijalen integritet na Republika Makedonija. Smetam deka zakonite moraat da se po~ituvaat na celata dr`ava. Zatoa dokraj }e se boram za suzbivawe na sekakov vid kriminal i }e nastojuvam da imame ~ista i zdrava okolina {to e posebno va`no za gradot Veles i negovata okolina. Kako stopanstvenik podgotven sum da pomognam da se otvorat novi rabotni mesta i toa najmalku dva pati pove}e od toa {to e napraveno za poslednite dvanaeset godini vo stopanstvoto. Republika Kina (Tajvan) ne sum vo sostojba da ja donesam vo Makedonija, no garantiram deka na najdobar mo`en na~in mo`e da se iskoristat doma{nite resursi i intelektualnite kapaciteti koi ~inam deka gi imame vo dovolen broj. Isto taka, so dobra zakonska regulativa i so ovozmo`uvawe na podobri uslovi za investicii i stopanisuvawe mo`eme da gi iskoristime Makedoncite od dijasporata za otvorawe novi kapaciteti vo dr`avava. Siguren sum deka so ispolnuvaweto na vakvite celi i zada~i }e napravime golem ~ekor za dobroto za makedonskiot narod, za site gra|ani na Republika Makedonija. Vakov realen raste` Makedonija odamna nema do`iveano. Zatoa bez vakvi jasni i zacrtani celi nema nekakov ekonomski progres. Dosega, fiktivnite rezultati, korupcijatata, kriminalot pre~ea za razvojot na dr`avata. Otkako prvo }e udrime so kam{ikot po grbot na kriminalcite, patot }e ni bide otvoren. ^ekor po ~ekor nie }e skr{neme od ovoj pat do pekolot.

DIMITROVSKI: Mislam deka imam realni {ansi kaj izbira~ite, bidej}i problemite vo poslednive dvanaeset godini se natrupani i narodot ovoj pat dobro }e razmisli komu da mu go dade svojot glas. Siguren sum deka }e se opredelat, za lica koi nemaat sram da ka`at deka mnogu raboti vo Makedonija vo poslednava decenija ne se na mesto napraveni. Na narodot mu se potrebni novi vrabotuvawa, se razbira koi }e bidat na realna osnova, ne po partiski klu~ ili ne znam po koja linija. Pritoa nam ni trebaat lu|e koi }e se opredelat za edinstvo na dr`avava, za razvoj so iskoristuvawe na sopstvenoto znaewe i sopstvenata mo}, a so otka`uvawe od me|unarodnite sramni donacii i poni`uvawa. Makedonija go mo`e toa.

DIMITROVSKI: Partiite na vlast te{ko mo`at da se pomirat so faktot deka mo`e da gi izgubat ve}e steknatite pozicii i so s# {to napravija za ovie ~etiri godini, pa verojatno }e se obidat i na ovoj na~in da gi odlo`at ili celosno onevozmo`at izborite. Toa te{ko }e im uspee, no ve}e se podgotvuvaat za falsifikuvawe na izborite preku t.n. programa za "pregolemata zagri`enost" za Makedoncite vo sosednite zemji i izdavaweto na dr`avjanstva i patni ispravi preku no}. Interesno e deka do pred nekolku denovi ovaa vlast ne be{e zainteresirana za istite gra|ani, a u{te pointeresno aktuelnata vlast ima i svoe sme{no opravduvawe: Takva sli~na rabota napravi i prethodnata vlast so izdavaweto na 150.000 dr`avjanstva. [to da se ka`e? Kako mo`ea tie, mo`eme i nie. Dovolno, zarem ne? Mislam deka taktikata na Brat Qube, mojot premnogu izvalkan konkurent, ne odgovara na razni{anite demokratski procesi vo na{ata dr`ava. No, od kogo e i za kogo e, takvata podmolna igra e o~ekuvana. Me|utoa, toa e premnogu za na{ite Makedonci koi `iveat vo site delovi na svetot, vklu~uvaj}i gi i na{ite bra}a od sosedstvoto. Ne mo`am da veruvam deka eden takov {arlatan mo`e da padne na tolku niski granki i da si igra so nacionalnite ~uvstva na Makedoncite koi so godini se tepaa po {alterite na MVR i nivnata birokratija za da ja doka`at sopstvenata pripadnost kon nacijata i Republika Makedonija. No, ete i toa go vidovme, a {to potoa napravi: cirkus - mapet {ou. Zna~i problemot ne e vo procedurata za dobivawe na dr`avjanstvo, odnosno paso{, tuku vo tajnoto scenario na VMRO-DPMNE i nivniot kompawon DPA. Nivniot dogovor s# u{te e validen i toj te{ko se raskinuva. Zatoa od nego mo`eme u{te ne{to bombasti~no i spektakularno da o~ekuvame. No, zatoa toj "nedokvakan poteg" }e odi na {teta na nacionalniot interes na makedonskiot narod i Republika Makedonija. Proces koj ja frla Makedonija na kolena.

DIMITROVSKI: Borbata protiv korupcijata e edna od osnovnite zada~i i celi na na{ata Koalicija i tuka }e nema milost za nikogo. No, toa mora da bide vo soglasnost so pozitivnata zakonska regulativa koja za `al kaj nas ne se sproveduva. Zatoa konstatacijata na MKG za golemata korupcija vo Republika Makedonija i ne e nova. Taa go podjaduva{e nacionalnoto tkivo u{te vo vremeto na SDSM, samo {to vo vremeto na VMRO-DPMNE korupcijata e izdignata na vulgarizam. Za sekoj tender kaj Vladata i dr`avnite organi ima{e odreden procent za poedinci vo vladeja~kata garnitura, a pak drug soodveten del ode{e za partijata na vlast VMRO-DPMNE. Ovaa procedura i ne e nekoja tajna. Ovoj reket, potkuplivost na dr`avni~kiot aparat n# sledi desetina godini, samo {to formata i dosetlivosta se razli~ni. Poznato e deka proda`bata na OKTA, {vercot so cigari i drugite marifetluci, odnosno manipulacii se tesno koordinirani so strukturite na vlasta. Zatoa glasa~koto telo bi trebalo da go raskine, raspar~i, uni{ti od koren vakviot negativen organizam, koj za `al vo vremeto na Branko be{e oktopod, a sega mo`e i da se nare~e krle`, ili kako bilo. Korumpiranite politi~ari se proizvod na na{ata stvarnost.

DIMITROVSKI: Ekonomijata vo Veles ne e vo kolaps, tuku ve}e odamna e kolabirana. "Porcelanka" pove}e godini ne raboti, iako tamu bea vraboteni pove}e od 3.000 lu|e. Vedna{ do nea po prostor i po sostojba e i "Svilarata", a mnogu blizu e i Agrokombinatot "Lozar" i taka so red. So brojot na nevrabotenite dosta se kalkulira ne samo vo Veles, tuku i vo dr`avata. Pretpostavuvam deka to~niot broj ne go znae nitu aktuelnata vlast. Izlezot go gledam vo restartiraweto na vele{kite pogoni, iskoristuvaweto na prirodnite resursi i vo anga`iraweto na sopstvenite kadri, priznati vo Makedonija i svetot. Vo toj kontekst treba da se anga`ira doma{niot i stranskiot kapital, vklu~uvaj}i go i kapitalot na Makedoncite od dijasporata. Tie treba da najdat soodveten interes vo izgradba na proizvodstveni kapaciteti i vrabotuvawe na mladi i talentirani kadri vo Veles i vo Makedonija. Smetam deka tavkiot pristap mo`e da dade soodveten rezultat koj mnogu brgu }e bide vidliv i opipliv. Zatoa indinata na vele{ani mora da se bara na sopstvenite prostori, ne odnadvor. Za taa cel u{te vedna{ }e morame da gi zasukame rakavite.

DIMITROVSKI: Pretpostavuvam deka vlasta e taa {to gi plasira ovie informacii vo vrska so nelegalnite transakcii i uzurpaciite vo Rudnikot SASA, me|utoa ne mi e jasna celta, bidej}i i gospodinot Petrov e del od aktuelnata vlast. Vo ovoj slu~aj na vlasta treba da & se veruva, a rabotite da se isteraat na ~istina i sekoj da si odgovara spored zakonite. Detali okolu ovie raboti navistina ne mi se poznati. No, mo`am da pretpostavuvam {to se slu~uvalo, bidej}i sum svedok na site zatkulisni peripetii i skandali {to bea vrzani so MHK "Zletovo" vo Veles. Na{ata topilnica poslednive ~etiri godini do`ivea raznorazni upa|awa, smenuvawa na rakovodstva, proda`ba, pa povtorno reaktivirawe itn. Site ovie doblesti od ALMAKO grupacijata, pa s# do vnesuvaweto vo igra na ^edo Petrov vo Veles e edna uigrana varijanta {to mo{ne dobro funkcionira vo Republika Makedonija. Me|utoa, toa najmnogu go ~uvstvuvaat rabotnicite koi nemaat zemeno plata so meseci i zatoa vakvata praktika mora najbrzo da prestane. Taa go uni{tuva vele{koto stopansttvo, a taka propa|a i ekonomskiot potencijal na Makedonija.

DIMITROVSKI: Argumentite zboruvaat deka navistina Veles e najzagaden grad. Vo ovoj grad se ra|aat deca sakati, bez o~i i so sekakvi degradirani ~ove~ki i genetski manipulacii. Toa e rezultat, notoren fakt za neplaniraniot ekonomski razvoj na Republika Makedonija. Toa e na{eto bolno nasledstvo koe tri decenii vele{ani go nosat vrz svojot grb, koe vo posledno vreme tolku n# boli {to so ni{to ne mo`e da se lekuva, osven ako ne se prezemat rigorozni ekolo{ki kazni. Zatoa dokolku ja osvojam doverbata na glasa~ite, }e insistiram dokraj primena na zakonskata regulativa od ovaa oblast, a zagaduva~ite da si gi re{at problemite onaka kako {to e predvideno. Vinovnicite }e mora da snosat odgovornost za nastanatite problemi. ]e insistiram da se primenat me|unarodnite normi i pravila. Bez zdrava `ivotna i prirodna sredina nema idnina, nema normalna generacija na vele{ani.