"DOSTA OD POLITI^ARI SO KUMROVE^KI BIOGRAFII"

Vo svojata pretsedatelska kampawa vo 1999 godina, Boris Trajkovski, zaedno so svojot lider Georgievski postojano potenciraa deka se "grozat" i "gadat" od politi~ari so golem baga` pozadi sebe, na koi im e pominat rokot i na koi vreme im e da si odat od politikata, za na nivno mesto da dojdat lu|e so mlad duh i idei, olicetvoreni vo Georgievski i Trajkovski, koi se ume{ni vo podgotovkata na grozomornovo meni.

Pred ~etirite iljadi svetinikol~ani Boris Trajkovski na {esti oktomvri 1999 godina najprvo re~e deka masovnosta na mitinzite pretstavuvalo izvor na pozitivna energija, so pomo{ na koja }e istrae vo bitkata na negovata partija po~nata na minatogodi{nite parlamenatarni izbori, koga i oficijalno otpo~na raznebituvaweto na dr`avava. Makedonija kone~no, po 50 godini }e se oslobodi od komunisti~kite prangi, re~e Trajkovski, no pritoa se steknavme so "novi" i da ne bea "bra}ata Albanci", utre sabajle Trajkovski }e be{e izbran za pretsedatel. Ednopartizmot i ednoumieto e zavr{en i nepovraten proces koj, kako {to istakna pred nekolku godini Trajkovski, zaminuva vo istorijata, za da se otvori patot na "VMRO-vizmot". Za nego pretstavuva obvrska, no i pottik da istrae na patot da ja odnese Makedonija vo edno podobro utre, a ako misle{e na ova {to go do~ekavme - so krv, proteruvawa, ma~ewa, nesiguren `ivot - narodot e dlaboko blagodaren.

Spored nego, vizijata na vodeweto na Makedonija so postepenoto premostuvawe na problemite e prosperitetna idnina na mladite politi~ari od novata era, kakva {to vpro~em e i na tandemot Georgievski - Trajkovski, za {to i istorijata }e znae "debelo" da im "zablagodari". Tie inspiracijata navodno ja crpat od qubovta na narodot i negovata posvetenost na svojata zemja. Kutriot li narod {to qubov }e ima{e koga nema {to da jade, koga beskrupoloznoto vladeewe na "DPMNE-ovcite" gi dovede gra|anite do prosja~ki stap i gi vovle~e vo vojna.

Za razlika od inspiracijata na protivkandidatot Stojan Andov, na primer, koj, izjavuval, kako {to govore{e Trajkovski, deka `ivotna inspiracija mu se politi~kite me{anici, koi go relaksirale. Te{ko na zemja, }e istakne Trajkovski, vo koja nejziniot pretsedatel }e sozdava me{anici ili redovi, politi~ki i od drug vid, a "beri}etna" zemjata so ~ovek kako nego.

[to e institucijata pretsedatel i sekojdnevnite oficijalni sredbi i razgovori, dokolku seto toa ne se stavi vo funkcija na gra|anite koi te izbrale, potencira{e Trajkovski, a vo tie ramki toj bi go vklopil i dogovorot vo "ramka", sramot za makedonskata dr`ava. A narodot nema kratko pametewe, podvle~e toj, za da zaboravi na mo`nostite na istite tie, koi do v~era ja imaa vlasta i ne go eliminiraa toj gorliv problem vo zemjata, tuku, naprotiv, potseti toj, enormno ja zgolemija.

I ~ovekot sosema e vo pravo oti narodot dolgo vreme nema da go zaboravi krvavoto scenario od minatata godina.

Qup~o Georgievski vo pretsedatelskata kampawa na svojot kandidat za pretsedatel, Boris Trajkovski, ima{e {to da prokomentira za nivniot protivkandidat, Stojan Andov, vo Radovi{ na osmi oktomvri 1999 godina.

A vo Radovi{, potencira{e premierot Qub~o Georgievski, dosega sme bile mnogu pati vo izminative devet godini vo koi ne uspevavme kako VMRO da pobedime. No, sega doa|ame za uspeh i veruvame vo pobeda, bidej}i sekoga{ ima prvpat, a ova }e bide prva na{a pobeda vo Radovi{. Pobeda protiv lu|e kako {to se Tito Petkovski i Stojan Andov koi bea dolgo prisutni na na{ata politi~ka scena, koi imaa dovolno vreme i period da napravat ne{to za dr`avata i nivnite gra|ani. No, za `al dosega ne napravija ni{to, pa zatoa sega gi slu{ame nivnite napadi i stravuvawa za nekakva totalitarna dr`ava. Zarem tie mo`at da zboruvaat za totalitarna dr`ava na VMRO-DPMNE koe so svojata politika za samo edna nedela ima tolku sredbi na me|unaroden plan kolku {to imaat tie zaedno za deset godini. Rezultatite se vidlivi, izjavi Qup~o Georgievski.

Vo taa smisla sigurno misle{e na bezdnata vo koja ja vturnaa Makedonija i licemernosta da bidat bliski so onie protiv kogo navodno se borele i so koi denes ima mnogu da storat za u{te pogolem debakl.

Veruvam deka izborot na Boris Trajkovski za pretsedatel na Makedonija }e bide samo u{te edna pobeda na VMRO-DPMNE, re~e liderot Qub~o

Georgievski, freneti~no pozdraven na promotivniot mnoguiljaden miting vo [tip na 18 oktomvri 1999 godina i bi pobeda, blagodarenie na ona {to mu be{e veteno na Xaferi, a kako protivusluga dobienite glasovi od elektoratot na DPA, a koja makedonskiot narod skapo go ~ine{e.

Vi ja nudime edinstvenata neiskompromitirana li~nost me|u pretsedatelskite kandidati vo likot i imeto na najmladiot, najprogresiven i naj~esen me|u niv, Boris Trajkovski, re~e Qub~o Georgievski, nudej}i ~ovek koj e "tabula rasa" vo pogled na politi~ko iskustvo i koj duri samo so edna dadena pametna izjava vo ekot na kosovskata kriza be{e pogodna, "~ista li~nost" da se kandidira ni pove}e ni pomalku, tuku za pretsedatel. Sekoja ~est.

Sega SDSM i LDP i nivnite pretsedatelski kandidati ne napa|aat za nacionalnata politika, sega ni dr`at lekcii - kolku golemi Makedonci bile. Nie nema da im odgovarame na takvite napadi. Jas }e re~am samo deka e dobro {to po 10 godini, od koga nie go govorime toa, Tito Petkovski i Stojan Andov zapo~naa da govorat za samostojna Makedonija, podvle~e kandidatot za pretsedatel Boris Trajkovski koj po izbiraweto za pretsedatel se ogradi od svojata partija, apansas mu go svrte grbot na Georgievski i re{i da bide "pretsedatel na site", pod zakrila i naravou~enie na mo}niot Zapad.

Georgievski vo Tetovo i Gostivar na 19 oktomvri 1999 godina isto taka ima{e {to da ka`e za protivkandidatot na Boris Trajkovski. Ako pred devet godini gi sledevme viziite na Andov i na Petkovski, podvle~e Georgievski, denes }e ja do`iveevme sudbinata na Jugoslavija i na Crna Gora.

Sporedena so sudbinata na tetovci, taa e "gola voda"!

Dosta ni e od politi~ari so biografii od Kumrovec, potencira liderot na VMRO-DPMNE i tokmu toj Georgievski li`na onamu kade {to plukna i koalicira{e so ~ovekot za kogo vele{e deka e dosta od takvi kako Andov.

Novoto vreme ne se gradi so stari lu|e i so minatite vremiwa, so novite programi na porane{nite politi~ari, poso~i Trajkovski, tuku so moralna transformacija na identitetot na li~nosta. Ne mo`e dobar komunist da bide i dobar demokrat, naglasi toj, za koi ne znaeme koga ja govorele vistinata i koe e nivnoto vistinsko vreme, a narodot navistina e zainteresiran da znae koja e vistinata za Trajkovski i koga e negovoto vistinsko vreme da go realizira prosperitetot {to go najavuva{e.

So politi~ari koi nemaat baga` od politi~koto minato, koi doa|aat od narodot, so vizija za demokratijata, so cel za integrirawe vo evropskoto semejstvo, i za Makedonija so evroatlantska orientacija za vlez vo Evropa, do koja sme na ~ekor poblisku, no i najblisku dosega, dodade Boris Trajkovski, a narodot ja po~uvstvuva blizinata so Evropa so minatogodi{nata vojna koja s# u{te tlee. Da ne treba slu~ajno i blagodarnost da iska`eme za bedata {to ja do`iveavme i za `ivotite na branitelite koi otidoa "kurban"!

Tokmu za ovie aludirawa za stari politi~ari od vremeto na komunizmot na koi im minalo vremetraeweto }e ja dodademe konstatacijata na Andov za Trajkovski.

Poznatiot star politi~ar (mislime pri toa na negovoto bogato iskustvo vo sferata na politikata), lider na LPM, nekolkukraten spiker vo Parlamentot i koalicionen partner na VMRO-DPMNE za godina{nive parlamentarni izbori, Stojan Andov, vo svoeto kandidirawe za pretsedatelskite izbori vo 1999 godina ima izjaveno deka samo toj ima dovolno iskustvo da ja vodi Makedonija. Spored nego, site preostanati politi~ari zaedno imaat tri pati pomalku sta` vo politikata od nego. Za toga{niot negov protivkandidat od VMRO-DPMNE ima re~eno deka gi krade negovite tezi i deka mu ukral dve od pette tezi, no bidej}i Trajkovski bil mlad i imal vreme, }e mu gi ukradel i preostanatite tri. Ottuka stanuva pove}e od jasno koj ja ima muvata na kapata koja postojano mu brm~i.

Mo{ne e interesno da se vidi nazdravuvaweto na Andov i Georgievski koi so {ampaw ja zalija svojata koalicija, za polesno da zaboravat na me|usebnite navredlivi zborovi od minatoto.