DPMNE SE^E NOVINARSKI GRKLANI

Iako od nadle`nite doa|aat najavi deka vakvite ~ekori nemaat vrska so izborniot proces vo dr`avava, narodot se somneva deka e tokmu taka. Nasproti "la`nite prepukuvawa" pome|u Sovetot za radiodifuzija i Upravata za telekomunikacii, za toa koj e vinoven za "smrtta na mediumite", se razbira onie mediumi koi se protiv vlasta, vo javnosta e prisutna tezata deka sepak vo pra{awe e nekoja igra na vladeja~kata garnitura. Kaj narodot prostrui i informacijata deka Radio Pink koe ja platilo koncesijata, ostanalo bez nea, samo zaradi toa {to kako plateni ~estitki na svoite slu{ateli ja pu{tilo himnata na koalicijata "Za Makedonija zaedno". Vlasta re{i i da si igra, odnosno da ja bojkotira A1 televizija koja, spored nea, vo izminatite nekolku godini kontinuirano plasirala nevistini i postojano producirala la`ni aferi i koja, kako {to se veli vo soop{tenieto na VMRO-DPMNE, e neobjektivna, pristrasna i tendenciozno informira vo slu`ba na SDSM.

Na Radio Tumba mu e odzemena koncesijata so odluka na Vladata br-23-731/1 od 7 mart 2000 godina. So ovaa odluka im e odzemena koncesijata na u{te 26 drugi koncesioneri, taka {to tie od 15 mart 2000 godina nemaat odobrenie za emituvawe radio - odnosno televiziska programa. Pri~ina za odzemaweto na koncesijata, spored Sovetot za radiodifuzija, e neizvr{uvawe na obvrskite od Dogovorot za koncesija, odnosno nepla}aweto na nadomestot za koncesija vo vremeto i na~inot opredeleni so koncesiskite dogovori. Od Sovetot za radiodifuzija objasnuvaat i deka Radio Tumba ne samo {to nadomestot za prvata koncesiska godina ne go platil najdocna do 18 april 1999 godina, tuku ne go pla}al i nadomestot vo {este rati, kako i vo trite dopolnitelno opredeleni rokovi od Vladata (15 oktomvri i 31 dekemvri 1999 i 10 fevruari 2000 godina) i deka nadomestot za prvata koncesiska godina bil platil po objavuvaweto na Odlukata na Vladata, za odzemawe na koncesijata (21, 23 i 24 mart 2000).

Vrabotenite od Radio Tumba imaat drugo objasnuvawe za odzemaweto na koncesijata. Spored niv, Radio Tumba ne e zatvoreno poradi neplatena koncesija za emituvawe programa, kako {to tvrdat vo Sovetot za radiodifuzija, tuku poradi partiski interesi na aktuelnata vlast. Vo soop{tenieto od vrabotenite od Radio Tumba se veli deka vo izminative ~etiri godini site javni glasila {to emituvaat programa vo Kumanovo se pod kontrola na VMRO-DPMNE i nemaat koncesija. Toa, kako {to velat tie se televizija "Nova", "Krt", TV "Kumanovo" i radiostanici koi ne se identifikuvaat.

Od Sovetot za radiodifuzija, se razbira, gi demantiraa ovie tvrdewa na vrabotenite i izjavija deka vo Kumanovo ~etiri televizii emituvaat programa na lokalno nivo i deka site imaat koncesii za rabota. Spored vrabotenite, Radioto Tumba e zatvoreno, bidej}i ministerot za transport i vrski, Qup~o Balkovski, pod kogo e Upravata za telekomunikacii, e kandidat na izbornata lista vo vtorata Izborna edinica koja go opfa}a skopsko-kumanovskiot region.

Deka radiostanicata ja zatvori aktuelnata vlast, objasnuvaat vrabotenite, doka`uva i toa {to prv ~ovek na Upravata za telekomunikacii, koja ja zapleni opremata, e Zoran Traj~evski od VMRO-DPMNE. Pri akcijata pomaga{e i Qube Bo{kovski, preku pripadnicite na MVR koi so inspektorite u~estvuvaa vo zatvoraweto na Radioto. Potvrda deka aktuelnata vlast saka{e da ja zatvori ovaa stanica e i toa {to odzemenata koncesija & e dodelena na {pedicijata "Komteh", koja ja vodi Vlatko Krstevski od VMRO-DPMNE, koj e kuma{in na ^edomir Kraqevski.

Zasega, spored kumanov~ani, edinstveniot sloboden lokalen elektronski medium vo Kumanovo e zamol~en, no ne za dolgo. Novinarite od ovaa ku}a, preku glad re{ija da istraat vo borbata za slobodno informirawe, nezavisnost vo profesijata, razvojot na demokratskite procesi, kako i vo nastojuvaweto da sozdadat ambient za slobodno kreirawe na javnoto mislewe bez nikakov politi~ki pritisok od nitu edna institucija. Iako od Upravata za telekomunikacii i Sovetot za radiodifuzija velat deka na Radio Tumba u{te od poodamna mu bilo izdadeno re{enie za zabrana za rabota, se postavuva pra{aweto zo{to tokmu sega pred izborite vlasta go zamol~e Radioto. Odgovornite od ovaa ku}a velat deka nekolkute iljadi sobrani potpisi od kumanov~ani za vra}awe na koncesijata na Radio Tumba doka`uvaat deka gra|anite na Kumanovo, na nekoj na~in, mu ja vratile koncesijata i upatuvaat povik do Sovetot za radiodifuzija da go slu{ne glasot na narodot, odnosno da ja vrati odzemenata koncesija, bidej}i ovaa institucija se finansira od nego. Radio Tumba sega za sega ilegalno emituva programa.

Spored ujdurmite na Vladata, Radio Bitola namesto so frekvencijata od 102,6 megaherci {to ja koristi pove}e od 10 godini (koja treba{e da bide stavena vo funkcija na tretiot multietni~ki kanal na Makedonskata radio i televizija, vgraden vo ohridskiot Dogovor) treba{e da se zadovoli so pomo{nata frekvencija od 101,5 megaherci. Spored dobroupatenite, toa bi zna~elo deka nekoj saka, kako {to velea i vrabotenite od ova Radio, da ja uni{ti "zlatnata koko{ka" za makedonskiot eter, bidej}i toa 52 godini e naroden univerzitet na makedonski jazik za nad eden milion Makedonci vo zemjava i sosedstvoto.

Vladeja~kata garnitura so ovoj poteg saka da go obezvredni ova Radio i da go frli od Pelister na Tumbe Kafe vo Pelagonija koja kako ramnina e obi~na dupka od koja Radio Bitola nema daleku da se slu{a i ako dosega se slu{a{e vo Makedonija i vo sosednite dr`avi, sega }e se slu{a od Bitola do selata Kukure~ani i Poe{evo, objasnuvaa od Radioto.

Na narodot s# u{te ne mu e jasno zo{to vlasta posegna po ova Radio koe e istorija za makedonskata radiodifuzija i vo koe se rodija i nikulcite na Makedonskata televizija i prvite makedonski ve~ni pesni "Ka`i zo{to me ostavi", "Bitola moj roden kraj" i redica drugi, i kade {to na stariot klavir, koj s# u{te e tuka, Kiril Makedonski ja sozdade prvata makedonska opera. Lu|eto se pra{uvaa i zo{to koga stanuva{e zbor za tehnikata za ova Radio nikoj ne mrdna so prst, a sega koga e vo pra{awe multietni~kata programa, na Pelister donele nov predavatel i nova oprema. Iako od Sovetot za radiodifuzija doa|aa najavi deka ovaa institucija }e napravi s# Radioto da si ja zadr`i frekvencijata, Bitol~ani mu pora~aa na Premierot koj e i nositel na listata vo ovaa Izborna edinica, ako saka glasovi od Bitola i bitol~ani, ovoj poteg da go spre~i, inaku ovoj grad }e go "kazni".

Mo`ebi vlasta se ispla{i od kaznata od izbira~ite od ovaa Izborna edinica, pa odlu~i Radio Bitola, barem zasega, da ja zadr`i starata frekvencija, a najaveniot tret televiziski kanal na Makedonskata radio i televizija, poznat kako multietni~ki kanal, ~ie postoewe be{e obvrska koja proizleze od ohridskiot Ramkoven dogovor, se zadovoli so druga branova dol`ina.

I dodeka vlasta odzema koncesii ili frenkvencii na oddelni doma{ni mediumi vo dr`avava, Radio Frans interne{nl re~isi eden mesec emituva programa vo Skopje na frekvencija od 93,1 megaherci samo so dozvola za rabota izdadena od Upravata za telekomunikacii. Signalot na radioto se emituva od predavatel postaven na zgradata na Makedonskata radiotelevizija, kade {to e smesteno Javnoto pretprijatie. I pokraj toa {to od Sovetot za radiodifuzija velat deka ovaa radiostanica e nelegalen difuzer, bidej}i raboti bez koncesija vo frekventen opseg namenet za javni i komercijalni RTV-stanici, a pak od Upravata za telekomunikacii objasnuvaat deka dozvolata e izdadena poradi dobrata kulturna sorabotka so francuskata radiostanica za opredeleno vreme od edna godina, fakt e deka na strancite vo ovaa dr`ava vlasta im progleduva niz prsti i za niv va`at posebni uslovi. Vlasta gi zloupotrebi i mediumite za uni{tuvawe na makedon{tinata. Na po~etokot na ovaa godina, preku tretiot kanal na Makedonskoto radio "Radio Kultura", i bugaromanska ureduva~ka politika, taa se obide da go urne makedonizmot i da gi zloupotrebi makedonskite kulturni i istoriski li~nosti.

Sekojdnevnite napadi direktno vrz novinarite se prikazna sama za sebe. Vo predizborieto tie imaat cel da gi zapla{at pretstavnicite na sedmata sila i da gi zamol~at onie mediumite koi kriti~ki pi{uvaat za potezite na vlasta, za korupcijata, za kriminalot, za aferite i skandalite. Vlasta posegna i po `ivotite na novinarite. Ministerot za vnatre{ni raboti, Qube Bo{kovski, poradi nevnimanie na ve`bata vo Leunovo, koga puka{e od 30-milimetarski avtomatski frla~ na granati "`aba" ja povredi novinarkata Daniela Veljanovska. Otkako "Dnevnik" pobara politi~ka i krivi~na odgovornost od ministerot za vnatre{ni raboti, Qube Bo{kovski, vrabotenite od ovaa redakciska ku}a, kako {to izjavi glavniot i odgovoren urednik na "Dnevnik", Branko Geroski, bile izlo`eni na anonimni telefonski zakani koi bile naso~eni i vrz ~lenovi na semejstvoto na Veljanovska. Spored Geroski, lica koi se pretstavuvale kako pripadnici na "Lavovite" kontaktirale so novinari od vesnikot od koi gi barale mobilnite telefoni na odgovornite urednici i im najavuvale deka }e dojdat vo "Dnevnik" so cel fizi~ki da gi napadnat.

Od aktivisti na VMRO-DPMNE, bila napadnata i dopisni~kata na A1 televizija- Mare Stilova, koja prisustvuva{e na pogrebot na Alberto Stoj~ev za kogo vo javnosta prostruija informacii deka e `rtva na me|upartiska presmetka, odnosno deka go ubija pripadnici na specijalnata edinica "Tigri".

Vo Vinica me napadnaa mladi mom~iwa za koi ne znam - tuku garantiram deka se aktivisti na VMRO-DPMNE. Toa se istite tie partiski nasilnici koi, spored gra|anite na Vinica, no i spored MVR, ve}e podolgo vreme go maltretiraat gradot. Toa se istite lu|e koi u~estvuvaa vo tepa~kata so "Tigrite", izjavi napadnatata novinarka Mare Stoilova.

Taa objasni i deka vo Vinica bila na pogrebot na Alberto Stoj~ev koga vo eden moment dve-tri mom~iwa so crni o~ila i crni mai~ki, potstri`eni "na nula", po~nale da go trgaat za ko{ulata kamermanot na A1, Koce Mitrev, i da ja turkaat i ekipata na Televizija Telma. Potoa sleduval napadot vo koj novinarkata zarabotila udar so tupanica vo tilot, a nejziniot avtomobil bil demoliran.

Eden od rodninite na Alberto mi re~e deka tie mom~iwa se mnogu gnevni i ni ka`a da begame, za{to }e nastane tepa~ka. Tie bile luti, navodno zatoa {to mediumite ka`ale deka Alberto e `rtva na me|upartiska presmetka me|u VMRO- DPMNE i SDSM. Tvrdam deka toa nikade ne be{e spomnato i jas vo mojot prilog ja isklu~iv taa mo`nost, izjavi Stoilova.

Vo SVR Vinica taa bila ispra{uvana, a policajcite po telefon komunicirale i so nasilnicite koi, spored informaciite vo javnosta, bile bliski na vini~kiot gradona~alnik, Goran Angelov.

Nekoi `eni {to mi se javija po mobilen mi ka`aa deka duri gradona~alnikot na pogrebot dal znak nie da bideme napadnati, veli novinarkata i dodava: Koga se vrativ vo [tip, kolegi od Skopje mi javija deka banditite bile vo Vinica na soslu{uvawe i deka trgnale kon [tip da me lin~uvaat mene i moeto semejstvo. Po intervencijata na MVR od Skopje so telegrama, dojdoa dvajca {tipski policajci koi ostanaa so nas cela ve~er i naredniot den.

Spored ona {to be{e objaveno vo mediumite, den po napadot na Stoilova, vo ohridskiot restoran "Evropa" be{e napadnat i novinarot Simon Ilievski, zaedno so negovata kole{ka Nina Kepeska. Otkako stakleno {i{e frleno odzadi mu pominalo kraj glavata, Ilievski od napa|a~ot dobil pojasnuvawe deka {i{eto bilo nameneto tokmu za nego.

Toj mi se dobli`i i mi re~e deka so par~iwata }e mi go prese~e grklanot, bidej}i lo{o sum pi{uval za VMRO-DPMNE i deka vo idnina ne smeam da go spomenuvam imeto na premierot Qub~o Georgievski, bidej}i toa bilo sveto ime, objasnuva Ilievski. Toj dodava deka o~igledno nasilnikot im bil poznat na nekoi od de`urnata ekipa vo SVR Ohrid.

Ne uspeavme da doznaeme kakva izjava dade napa|a~ot, no mene mi be{e ponudeno da potpi{am izjava deka }e se smirime so nego, {to definitivno go odbiv. I toa }e bide edna od pri~inite da podnesam krivi~na prijava, za{to stravuvam deka slu~ajot mo`e da bide okvalifikuvan samo kako naru{uvawe na javniot red i mir. A, toa e klasi~no krivi~no delo, izjavi Ilievski.

Za kraj samo da potsetime deka minatata godina so aferata prislu{uvawe vlasta ja zloupotrebi mo}ta i, sprotivno na Ustavot, ja povredi intimata na del od novinarite.