SARDISANIOT MANASTIR VO IS^EKUVAWE

Momentno spored dinamikata na planot {to go realizirame, vo soglasnost so donacijata na Evropskata komisija za rekonstrukcija, se pravi selektirawe, utvrduvawe na site karakteristiki, obemot i formata, odnosno rabotime na prvata faza "Izgotvuvawe na proekten elaborat za obnova na 'Sveti Atanasij' vo Le{ok", ni izjavi Mitko Prenxov, arhitekt od Republi~kiot zavod za za{tita na spomenicite od kulturata, voedno i programski direktor i koordinator na Proektot "Le{ok - 'Sveti Atanasij'".

Proektot, spored Prenxov, }e bide gotov do krajot na esenta, dodeka doprva sleduva vtorata faza, a toa e obnovuvaweto na "Sveti Atanasij". Obnovata, kako {to istakna Prenxov, }e bide eden proces koj zavisi od sredstvata i vremenskoto dinstancirawe. Zasega donatorot, Evropskata komisija za rekonstrukcija, za prvata faza ima donirano 20.000 evra, a zavisno od prvata faza }e bide utvrdena visinata na sredstvata potrebni za obnova na razru{enoto svetili{te. Dosega za izveduvaweto na prvata faza ne nai{le na nekoi pre~ki, odnosno rabotite, spored Prenxov, te~at "besprekorno".

Slikata na manastirskiot kompleks vo Le{ok denes e bolna i ma~na. Na 28 avgust ova sveto mesto vo minatoto be{e sobirali{te na pravoslavnite vernici koi so posebni po~esti go odbele`uvaat praznikot "Golema Bogorodica". Toa bea vremiwa za pomnewe. Vo Le{ok na ovoj praznik nema{e mesto igla kade da se frli. Dali seto toa e minato? Dali se povtoruva istorijata opeana vo starata makedonska narodna pesna "Sardisale Le{o~kiot manastir?

Do koga }e ni gi skvernavat pravoslavnite svetili{ta i do koga }e n# proteruvaat od vekovnite ogni{ta? Mnogu pra{awa koi bi sakale da bidat i vo glavata na onie koi vo presret na parlamentarnite izbori razmisluvaat za svoite fotelji i udobnosta vo nivnite "ma~no steknati" haciendi.

Crkvata "Sveti Atanasij" od selo Le{ok e izgradena vo 1924 godina vrz temelite na postar hram i vo nego ima{e ostatoci od fresko`ivopis od sedumnaesettiot vek. Vo ramkite na manastirot se nao|a i grobot na prerodbenikot Kiril Pej~inovi} - Tetoec, ~ij epitaf vsu{nost e prvata pesna na makedonski jazik.

Manastirskiot kompleks datira od ~etirinaesettiot vek, poto~no od 1326 godina, i se nao|a nad samoto selo. Vo sostav na Kompleksot se i crkvite "Sveta Bogorodica", "Sveti Atanasij" i novoizgradenata "Sveti Lazar". Crkvata "Sveta Bogorodica" za prv pat se spomenuva vo prvata polovina na ~etirinaesettiot vek, dodeka manastirskite konaci datiraat od 1818 godina od vremeto na prerodbata na Pej~inovi}.

Uspeale da se pribli`at do urnatiot manastirski hram, koj e pretvoren vo kup kameni blokovi. Stojat samo predniot vlezen del, glavnite zapadni porti, kambanarijata i del od galerijata. S# drugo e urnato: glavnata kupola, apsidata, del od ikonostasot. Ne znaeme to~no kolkavi {teti napravile, izjavi vedna{ po ovoj fatalen ~in, Mitropolitot Polo{ko-kumanovski, gospodin Kiril.

Ministerstvoto za vnatre{ni raboti soop{ti deka za uni{tuvawe na crkvata "Sveti Atanasij" bilo postaveno golemo koli~estvo eksploziv vo zadniot del od crkvata. Uni{ten e isto~niot del na svetili{teto, kade e urnato centralnoto kube, pokrivot i prostorot zad oltarot. Ostanat e samo yidot od zapadniot del od crkvata, kade {to se nao|a vleznata vrata.

Nie sme sve{tenici i so ni{to ne pridonesovme i ne zaslu`uvame da ni gi urivaat crkvite i manastirite, da ni gi ograbuvaat i palat domovite. Tie do v~era ni bea sosedi i nie s# u{te go po~ituvame na{iot zakon "Sakaj go bli`niot tvoj". Nie sme sve{tenici. Na{ata armija ne vojuva. Od vakvi napadi ne mo`eme da se branime, toa treba nekoj drug da go stori. Sega, Gospod neka ni e na pomo{, izjavija tetovskite sve{tenici po grozomornoto skvernavewe na makedonskiot manastir. [tetata napravena vrz makedonskoto kulturno nasledstvo e neprocenliva. Po urivaweto na Le{o~kiot manastir minatata godina Ministerstvoto za kultura se proiznese so informacijata deka urnatite spomenici }e bidat povtorno izgradeni.

Otkako }e se garantira bezbednost vo ovie podra~ja, rekonstrukcijata vedna{ }e po~ne. Mora vedna{ da intervenirame. Toa nema da ja popravi {tetata, no barem malku }e gi zalekuva ranite. Kolku }e ~ini rekonstrukcijata }e znaeme otkako }e se napravi uvid na terenot i }e se evidentira fakti~kata sostojba. Sepak, {tetata {to e napravena vrz kulturnoto nasledstvo, vrz kulturnite sloevi e neprocenliva, izjavi po urivaweto na "Sveti Atanasij" portparolot na Ministerstvoto za kultura, Oliver [ambevski.

Po urivaweto na Le{o~kiot manastir, Jovan Kondijanov, direktor na Republi~kiot zavod za za{tita na spomenicite od kulturata, re~e deka povtorno i po`estoko }e reagiraat do UNESKO.

Spomenicite na kulturata }e gi obele`ime i fizi~ki. Iako na site ima informativni tabli, deka se spomeni~ni objekti, sega }e postavime golemi platna so znakot na UNESKO, siniot {tit, najavi pred edna godina Kondijanov. [to e veteno, a {to e storeno, momentnata sostojba so Le{o~kiot manastir zboruva sama za sebe!

I makedonskata ministerka za kultura, Ganka Samoilovska - Cvetanova, pred to~no edna godina izrazi "taga i zgrozenost" poradi vandalskiot ~in na albanskite teroristi.

Voop{to ne sum iznenadena, tuku samo zgrozena od ovoj vandalski ~in na banditskata organizacija, koja pod mototo "borba za ~ovekovi prava" posegnuva ne samo po ~ove~kite `ivoti, tuku i po najgolemite civilizaciski dostignuvawa, odnosno makedonskoto kulturno nasledstvo, koe e del od sevkupnoto svetsko kulturno nasledstvo, izjavi minatata godina ministerkata za kultura vo intervjuto za Makfaks. Taa go sporedi ovoj ~in so uni{tuvaweto na budisti~kite spomenici stari 2000 godini od strana na avganistanskite Talibanci. Taa toga{ izrazi nade` deka me|unarodnata zaednica }e sobere sili i }e bide edinstvena vo osudata na varvarskiot ~in na uni{tuvaweto na makedonskoto kulturno nasledstvo.

Vo stranskite mediumi ru{eweto na Le{o~kiot manastir be{e oceneto kako senka somne` frlen vrz minatogodi{nata operacija na NATO "Neophodna `etva" i kako te{ka provokacija vo obid na voeniot sudir da mu se dodade i verska dimenzija. Minatogodi{niot golem praznik "Uspenie na presveta Bogorodica" pred urnatata crkva "Sveti Atanasij" vo Le{ok go proslavija pove}e od 700 gra|ani pod budno oko i ni{an na teroristite smesteni na Le{o~koto Kale. Ostanuva otvoreno i pra{aweto zo{to za ovaa proslava se krena tolku prav od strana na OBSE okolu navodnite minski poliwa postaveni okolu Le{ok? Na ~ija strana vo slu~ajov se postavi OBSE i zo{to tolku im pre~e{e doa|aweto na Makedoncite na mesto kade slobodno se {etaa teroristite.

I ovaa godina pravoslavnite vernici na 28 avgust }e go odbele`at "Uspenie na presveta Bogorodica", no povtorno toa nema da bide kako nekoga{ vo normalno vreme, normalni uslovi i priliki.

"Ovde le`i Kirilovo telo, u manastir i u Le{ok selo, da Bog za dobro delo", se poslednite stihovi od epitafot na grobot na Kiril Pej~inovi}. Nezavisno od s#, makedonskiot narod mora da sozdade uslovi negovite stihovi da bidat ~itani i od narednite generacii Makedonci, no vo mir i spokojstvo!