EKONOMIJA
Ekspresna tenderska proda`ba na najstarata novinsko-izdava~ka ku}a
NIP-OT VREDI DENAR ILI TOLAR?
Pi{uva: Marija NIKOLI]
- Se {pekulira deka zad slovene~kiot konzorcium sostaven od 6 kompanii, od koi edna e bugarska, a druga e na{a makedonska, stoi Lambe Arnaudov, eden od glavnite finansiski vojnici na vladeja~kata VMRO -DPMNE. Sledi manipulativnata igra na vladeja~kata i opozicionata partija na scenata na privatizacija za tolku va`niot medium.
- Formirana pred dva meseca, bez nitu eden vraboten, so osnoven kapital od 11 iljadi evra, kvalitetot na "Jug uslugi", noviot sopstvenik na NIP-ot e na udar na najgolemi somnevawa. Se zboruva deka del od soosnova~ite imale bankrotirani firmi i somnitelni finansiski transakcii.
K
Vaka zavr{i kontroverznata proda`ba na NIP-ot, no celokupnata procedura be{e mo{ne diskutabilna i zatoa i natamu }e bide na meta na somne`i.
Vo hiperaktivnosta na proda`ba na golem broj zagubari, koja posebno e izrazena poslednive dva meseca kako refleks na vladeja~kata partija istata da ja zavr{i pred parlamentarnite izbori, "neizbe`no" be{e i privatiziraweto na NIP-ot. "Nova Makedonija" e najgolemata i najstara novinsko-izdava~ka ku}a vo zemjava, no istovremeno i strategiski adut na onoj koj ja poseduva. Kako i vo najgolem broj slu~ai na privatizacija, povtorno "se provlekoa" propusti, nepravilnosti i partiski manipulacii.
Kapitalot na "Nova Makedonija" e procenet na 14,3 milioni evra, a dolgovite se presmetani na okolu 16 milioni evra. Stru~niot kadar broi 1.427 lica. Najatraktivna e pove}ekatnicata vo centarot na gradot kade se smesteni redakciite na ~etiri dnevni vesnici - "Ve~er", "Nova Makedonija", "Flaka" i "Skok", desetina periodi~ni izdanija, edna radiostanica i pe~atnicata. Tuka se vbrojuvaat i golem broj kiosci rasprostraneti vo gradovi {irum zemjava.
JAVEN POVIK
Me|unarodniot tender za proda`ba na NIP "Nova Makedonija" Agencijata za privatizacija go raspi{a na 19 juni so opredelen kraen rok za dostavuvawe na tenderska dokumentacija najdocna do 19 juli. Dominanten sopstvenik be{e Vladata so 69,76 otsto dr`aven kapital, PIOM u~estvuva so 6,7 otsto, dodeka 22,45 otsto od akciite se na vrabotenite akcioneri. Na tenderot se plasira{e 69,76 otsto dr`aven kapital, vo iznos od 9,6 milioni evra. Se prodadoa 195.341 akcii, so nominalna vrednost od 51,1 evra po akcija. Spored revizorskiot izve{taj, od vkupnite zadol`uvawa 10,8 se dolgovi na firmata, dodeka ostatokot se odnesuva kon dr`avni institucii i nekni`eni kamati. Kako kupuva~i na tenderska dokumentacija se javija tri firmi, od koi dve doma{ni revizorski ku}i: Makedonskiot revizorski centar i Dru{tvoto za revizija "Boro i Qup~o" i edna stranska kompanija - slovene~ki konzorcium.
VMRO-DPMNE preku Lambe Arnaudov go osvoi NIP-ot?!
Na otvoraweto koe be{e prolongirano, figurira{e samo edna ponuda dostavena od slovene~kiot investiciski konzorcium. Sepak, tenderot se smeta{e za uspe{en, bidej}i navodno bile ispolneti propi{anite tenderski kriteriumi. Identitetot na firmata koja go kupuva{e NIP-ot ne be{e soop{ten. Dvete revizorski ku}i poka`ale interes i podignale tenderska dokumentacija, no ne dostavile ponudi.
(NE)PRAVILNOSTI
Na scenata stapuva politi~koto manevrirawe, so aktuelnoto pra{awe koj igra pozadi ovie firmi. Obvinuvawata so zakana za tu`ba bea upateni kon direktorot na NIP-ot, Nikola Tasev, od strana na Qup~o Palevski, sopstvenik na "BRO" - izdava~ka ku}a, koj isto taka be{e zainteresiran da ja kupi "Nova Makedonija". Palevski tvrde{e deka tenderot e falsifikuvan, {to bilo vidlivo od podatocite vo tenderskata dokumentacija, koi ne se poklopuvaa so oficijalnite smetkovodstveni izve{tai. Zagubata vo tenderot {to be{e prika`ana vo iznos od 460 milioni denari, vo smetkovodstvenite izve{tai ne bea identi~ni. Bea navedeni samo153 milioni denari, koi spored Palevski gi odvlekoa poserioznite investitori. Za Tasev toj tvrde{e deka dal la`ni podatoci za finansiskata sostojba i onevozmo`uval da se izvr{i revizija pred proda`bata. Izdava~kata ku}a "BRO" gi anga`irala dvete revizorski ku}i, za snimawe na sostojbata, pred da dostavi ponuda. Podatoci dobil samo od Makedonskiot revizorski centar, dodeka na drugata ne & bilo dozvoleno da izvr{i revizija na finansiskoto rabotewe. Palevski uka`uva{e na razni nepravilnosti i povredi vo tenderot koi bile smeneti dve nedeli pred da bide zatvoren tenderot. Teloto za strukturni reformi na ~elo so Fetai gi ukina odredbite za na~inot na pla}awe, so {to be{e napravena izmena vo procedurata. Namesto pla}awe na dve rati, t.e. 75 otsto vedna{, a ostatokot podocna, so promenata mu se dadoa ovlastuvawa na favoriziraniot kandidat. Toa zna~i deka i tenderskiot depozit mo`e da se izbegne da se plati vo visina od 200.000 evra, koj treba da go isplati investitorot.
Se izbri{a odredbata vo koja od potencijalniot kupuva~ se bara{e da dostavi revizorski izve{taj za negoviot bonitet. So ova gi otvorija vratite za prijavuvawe na novoformiranite kompanii so nedoka`ano delovno i finansisko renome. Ona {to Palevski go smeta za najbitno i za kriminal, e promenata vo delot kade {to tenderot treba da bide proglasen za uspe{en, se potrebni pove}e od dve ponudi. So ova se ovozmo`i tenderot da bide proglasen za uspe{en samo so edna ponuda, pa celata rabota brzopotezno i lesno be{e zavr{ena.
Toa e scenario na Georgievski i negovata partija, izjavi Palevski.
Prikaznata od sprotivnata strana poinaku zvu~i. Direktorot na NIP "Nova Makedonija", Nikola Tasev, ima{e odgovor za ovie napadi.
Svetski renomiranata revizorska ku}a "Prajs Voterhaus kuper" ja napravi tenderskata dokumentacija, a ne menaxerskiot tim. Za sekoja zabele{ka, treba da se konsultira i da se pobara informacija od ovaa ku}a, a ne nemu da mu se prefrlat obvinuvawata. Vtorata revizorska ku}a ne dobila dozvola za dlabinsko snimawe, poradi docnewe na opredeleniot termin. Izmenite vo javniot povik bile blagovremeno isprateni do site interesenti i niv gi pravi strukturnoto telo. Revizijata utvrdila nekni`ewe na nekoi obvrski i kamati za poslednive 10 godini.
Spored Tasev, ova be{e samo upad na Palevski da ja popre~i privatizacijata i deka istiot ne sakal da go kupi NIP-ot, tuku da go dobie na podarok, dokolku pobedi negovata partija SDSM.
Na tie lu|e im se svojstveni zakanite. Zatoa sopstvenikot na firmata "BRO" koja go izdava nedelnikot "Start" kako glasnik na opozicijata, javno protestira protiv {teluvanite tenderski podatoci. Vo ova toj e poddr`an od SDSM koja izjavi deka ako dojde na vlast }e gi vrati nazad site nezakonski dejstva i odluki na VMRO-DPMNE, prezemeni i izvr{eni po raspi{uvaweto na izborite.
Kontroverzite se javija i okolu vistinitosta na baraweto na Sindikatot vo vrska so otvorenoto pismo do Vladata da ovozmo`i brza privatizacija. Se zboruva deka ova bilo isfabrikuvano soop{tenie i obid za iskoristuvawe na "zainteresiranosta" na vrabotenite za {to pobrzo da se sklu~i kupoproda`niot dogovor.
PREGOVORI
Od druga strana, be{e ustanoveno deka slovene~kata firma "Jug invest" ja nema vo trgovskiot register na firmi vo Slovenija. Teloto za strukturni reformi pregovara{e vo imeto na Vladata zaedno so konsultantot za site zagubari "Adam Smit" od London.
Slovencite baraa otpis na site dolgovi na NIP-ot kon dr`avata. Fetai be{e podgotven da go napravi ovoj popust so obrazlo`enie deka investitorot kupuva kapital od 10 milioni evra, no ako nasledi dolgovi od 16,7 milioni evra, toga{ }e ima zaguba od 6,7 milioni evra.
"Jug uslugi" e novoformiran konzorcium, sostaven od tri kompanii, a ednata od niv e slovene~kiot "[varc". Glavnata dejnost e delovno sovetuvawe na pretprijatija. Investitorot nude{e 2,3 milioni evra za kupuvawe na ku}ata i 6 milioni evra za investicii vo narednata godina. Sporno be{e pra{aweto za 250 vraboteni koi kupuva~ot saka{e da gi proglasi za tehnolo{ki vi{ok. Na{iot tim striktno nastojuva{e da gi zadr`i site 1.427 vraboteni, kako i osnovnata dejnost. Slovene~kata firma smeta{e deka ovaa ku}a mo`e da raboti rentabilno so samo 600 vraboteni. Za okolu 820 lica planira{e da ne gi otpu{ti, tuku da gi prefrli vo drugi firmi {to }e gi osnova vo na{ata dr`ava. Pritoa, Slovencite najavija deka novite dejnosti nema da bidat od mediumskata oblast.
Investitorite vo pogled na akciite bea na stav deka ne treba da platat ni evro. "Jug uslugi", isto taka ne bea zadovolni od pregovorite so Vladata. Be{e napomenato deka }e investiraat 30 milioni evra. Od dr`avata o~ekuvaa da prezeme najgolem del od dolgovite, poradi te{kata polo`ba na NIP-ot.
Od 1993 godina prose~nata zaguba e 2,3 milioni evra godi{no, tro{ocite rastat, a proizvodstvoto opa|a, konstatiraa novite gazdi. Tie vetuvaat deka so reorganizacija vo marketingot, finansiite i organizacijata na raboteweto }e go izvle~at NIP-ot i od nea }e napravat uspe{na kompanija, taka {to od 2004 godina se o~ekuva profit od 616.000 evra. Bitno e {to dnevnite vesnici ostanuvaat, a }e se zatvorat nekoi od nedelnicite. No, }e se otvorat i nekolku novi spisanija.
Me|utoa, somnevawata okolu ~esnosta na ovaa zdelka, se zagrea so dnevnite menuvawa na uslovite za proda`ba, kako i konfuziite vo izjavite na vladinite lu|e.