Od neodamna "@ito Luks" po~na da proizveduva i da izvezuva dvopek pod imeto "Elit" koj e eden od vode~kite i najprodavanite na gr~kiot pazar, a naskoro se planira da se plasira i na na{ite pazari. Ova e del od strategijata na ELBISKO kako deloven partner na "@ito Luks", Kompanijata da ja pretvori vo edna od najgolemite proizvoditeli vo oblasta na pekarski i slatkarski proizvodi na Balkanot. So ovoj potfat se ovozmo`uva maksimalno koristewe na proizvodstvenite kapaciteti, anga`irawe pogolem broj vraboteni, porast na profitot vo Kompanijata i priliv na devizni sredstva vo zemjata.

Upravniot odbor i sindikatot na "Makedonski `eleznici" }e povede sudska postapka so barawe da stane sopstvenik na 51 otsto od akciite so koi raspolaga "Fer{ped". Baraweto e podneseno do nadle`nite institucii da izvr{at revizija na privatizacijata na "Fer{ped". Za neevidentiranite akcii na M@ se znaelo ve}e 10 godini, no duri neodamna Upravata za javni prihodi po sprovedenata kontrola vo "Fer{ped" konstatirala nepravilnost i nezakonsko privatizirawe.

Vo izve{tajot stoelo deka so dogovorot pome|u M@ i OOZT "Fer{ped" e formirano posebno dru{tvo so dominantna sopstvenost od 51 otsto od kapitalot na M@, no akciite pri transformacijata ne se prevedeni na vistinskiot sopstvenik. Podneseno e barawe i do Centralniot register na hartii od vrednost da gi izbri{e zapi{anite akcii na akcionerite-menaxeri.

Ministerstvoto za zemjodelstvo ne odgovori pozitivno na barawata na ov~epolskite zemjodelci za obes{tetuvawe na {tetata {to ja pretrpea poradi bolestite, {to ja "o`neaja " p~enicata. Odgovornosta e prenesena na nevnimanieto na zemjodelcite i e najaveno deka nivnite {teti nema da bidat pokrieni.

Zemjodelcite se zakanuvaat so generalen {trajk so barawe za obes{tetuvawe. Naveduvaat deka nemaat finansiska potkrepa i postoi mo`nost za povtorno plamnuvawe na bolesta za naredniot rod. Realnata opasnost postoi poradi docnewe na podgotovkite za esenskata seidba, povtorno opasno niknewe na plevelot, zabrana za spaluvawe na poliwata so {to bi se uni{tile {tetnicite, so {to preoruvaweto }e bide polesno i poevtino za niv. Ova e neophodnost za spre~uvawe na {irewe na bolesta {to predizvika ogromna materijalna {teta.

Raspi{an e me|unaroden tender za proda`ba na likvidiranata modna konfekcija "Astibo" na 14 avgust so kraen rok za primawe na ponudite do12 septemvri. Fabri~kiot kompleks opfa}a 59 iljadi kvadratni metri, a vraboteni se 2.000 lica. Investitorite mo`at da kupat eden, nekolku ili site 11 proizvodstveni kapaciteti, bez obvrska za dogovor vo odnos na zadr`uvawe na vrabotenite. Idniot kupuva~ }e bide izbran po kriterium na najvisoka ponudena cena, a dokolku ponudite se poklopat po ovoj kriterium, kandidatite }e se rangiraat spored brojot rabotnici {to planiraat da gi zadr`at na rabota.

Fondot za zdravstvo so godini rabotel so zaguba koja vo 1998 godina stignala do 37 milioni dolari. Ova povleklo barawe od firmite {to imale dogovor za snabduvawe so lekovi za da dobijat pari za ona {to go ispora~ale, da gi namalat svoite pobaruvawa od Fondot do 25 otsto. Toa e objasnuvaweto {to go dobila Me|unarodnata krizna grupa od Fondot.

Nekoi izvori tvrdat deka promena nastanala vo 2000 godina, koga od nabavuva~ite bilo pobarano da predadat vo gotovo pet otsto od svoite smetki. Ovoj iznos od pet otsto vo ke{ odel direktno za prilozi za partijata VMRO-DPMNE, a pobaruva~kata nekoga{ se ka~uvala i na 10, 15 i 30 otsto. Vo izve{tajot od izvorite stoi zakana deka vo slu~aj na nepla}awe, sledela proverka na knigite od inspekcii od Zavodot za revizija.

Idejata za reforma na carinata i vklu~uvawe na Britanskata menaxment-kompanija "Kroun agent" ne e nova. Preliminarnite razgovori so Britancite po~naa pred pove}e od dve godini. Prviot ~ovek na Carinskata uprava, Dragan Daravelski, dolgo vreme se protive{e na ova i tvrde{e deka vo Carinata nema {verc ni korupcija.

Naskoro }e bide potpi{ana spogodba so Vladata za reformi vo Carinskata uprava, najavi Dejvid Smit, regionalniot direktor za Jugoisto~na Evropa. Kontrolata }e ja vr{at stru~ni ekipi, so po dvajca pretstavnici od Carinata i po eden od policijata i od "Kroun agent".

"Kroun agent" koj ve}e sklu~il dogovor so EU, vo ramkite na programata FARE planira realizirawe na Proektot vo tri fazi. ]e se sprovede vnatre{na revizija, razvoj na funkciite pri istra`uvawe i razuznavawe, obuka na vrabotenite, promena na na~inot na upravuvawe i izmeni vo zakonskata regulativa.

Trgovskite barieri od na{a strana koi se odnesuvaa na lista na proizvodi od Srbija koi ne mo`ea da vlezat vo Makedonija, se otstraneti. Istite bea nametnati kako odgovor od trgovskite barieri {to gi sprovede minatata godina Srbija. Sega trgovijata e liberalizirana za celi 97 otsto.

Trgovskata vojna so Makedonija po~na vo mart minatata godina koga Jugoslavija donese odluka za zabrana na uvoz na nafteni derivati i hemiski proizvodi. Na 24 april godinava, po nekolku neuspe{ni obidi od na{a strana za simnuvawe na barierite, Vladata istapi so kontraudar kako odgovor na ednostranoto kr{ewe na Dogovorot za slobodna trgovija me|u dvete zemji. Srpskata strana odobri transfer na na{ite hemiski i nafteni derivati i uvoz na bitumen, kako delumno simnuvawe na barierite so {to se ispeglaa razlikite vo me|usebnata trgovija.

Upravniot odbor na rudnikot "Sasa" kone~no ja isprati starata uprava i gi izbra novite rakovodni lica za koi zaedni~ko e deka se ~lenovi na VMRO-DPMNE. Rudarite na "Sasa" }e storat s# so noviot menaxment da trgnat vo pozitivna nasoka: sopirawe na negativniot proizvoden trend, postignuvawe pogolemo proizvodstvo koe vetuva idnina i sproveduvawe na protokolot potpi{an pome|u Vladata i biv{oto rakovodstvo zaedno so [trajkuva~kiot odbor. Spored protokolot, Vladata ja prezema obvrskata za 4,5 milioni evra so koi Rudnikot se tovare{e po edna, kako {to se tvrdi, kriminalna koncesija kako i obvrskata do 26 avgust da zavr{i procesot na privatizacija. Ako i noviot rakovoden tim go odvede kolektivot kon bezdna, {trajkot }e bide aktiviran povtorno na ovoj datum.

Od prvi septemvri privatnata firma "Sekurikom multiservis interne{nl" vo Skopje, ~ij osnova~ e Avstriec, }e prezeme okolu 400 higieni~arki, daktilografi i serviseri vraboteni vo Ministerstvata i vo organite na upravata. Na vrabotenite Vladata im ostava mo`nost da odberat dali }e bidat tehnolo{ki vi{ok ili }e bidat prezemeni od privatniot sektor. Rabotnicite i Sindikatot se navremeno informirani za pretstojnite promeni, taka {to od sprovedenata anketa site osven eden vraboten prifatile da bidat prezemeni od noviot sopstvenik. Re{enija za prestanok na rabotniot odnos im se podeleni na 416 vraboteni, so toa {to od prvi septemvri }e bidat prezemeni za narednite 10 godini, kako {to garantira noviot rabotodava~, so isti plati i nadomestoci kako {to primale do sega.

Zdru`enieto na {teda~ite na propadnatite {tedilnici-pretprijatija: "Makedonija reklam", "Jugomarket", "Invest konsalting", "Lambros" i drugi baraat pomo{ od pomalite partii za re{avawe na problemot so obes{tetuvaweto. Za SDSM i za VMRO-DPMNE velat deka od niv ne mo`e da se o~ekuva ni{to, a poddr{ka momentalno nao|aat vo Demokratskiot sojuz. Za site {teda~i problemot so obes{tetuvaweto treba da se re{i na ist na~in, {to e obvrska na dr`avnite institucii, naglasuvaat od Zdru`enieto na {teda~ite.

Iako vo posledno vreme e evidentna pojavata na nov zabolen dobitok "ludi kravi" vo pove}e evropski zemji, Veterinarnata uprava na Makedonija, sepak go liberalizira uvozot. Vo zemjata bez problemi vleguva sekoja stoka koja poseduva sertifikat za zdravstvena ispravnost i deklaracija od proizvoditelot deka e negativen naodot od prisustvo na bolesta BSE. Spored nadle`nite vo Upravata, definirana e lista na zemji od kade e zabranet uvozot na govedsko meso vo koja se nao|aat: Italija, Germanija, Holandija, Luksemburg, Belgija, Velika Britanija i drugi. Vo Polska se pojavi bolesta kon krajot na minatata nedela, no taa sepak ne se nao|a na crnata lista.

Bugarija voveduva skoro dvojno pogolema carina za makedonskite zemjodelski proizvodi kako odgovor na barawata na nejzinite zemjodelci za za{tita na doma{noto proizvodstvo. Poradi golemiot uvoz od Makedonija, Turcija i Bliskiot Istok, Bugarija koja ima razvieno zemjodelstvo, go frli vo senka sopstveniot agrar. Poradi toa vovedeni se za{titni carini, dosega na najvisoko nivo: za kompirot od 25 na 60 otsto, za piperkite od 64 na 75 otsto, a za domatite od 30 otsto plus 174 evra po metri~ki ton, na 40 otsto i 200 evra po metri~ki ton. Idniot mesec e najaveno dopolnitelno zgolemuvawe kaj domatite na 60 otsto plus 298 evra po metri~ki ton, a za krastavicite skok na carinite od 10 na 80 otsto. Vakvoto voveduvawe na enormni carini, donekade se obiduva da gi ubla`i Me{ovitata makedonsko-bugarska komora so liberalizacija preku dogovarawe posebni koncesii vo trgovijata so zemjodelski proizvodi.