KULTURA
Odbele`ana 99-godi{ninata od Ilindenskoto vostanie vo Kremen
GOLEM SOBIR NA MAKEDONCITE VO PIRIN
Pi{uva: Dimitar SRBAKOV
- ^estvuvaweto na 99-godi{ninata od Ilindenskoto vostanie vo mesnosta "Harami Bunar", Pirinska Makedonija, be{e eden prekrasen povod sekoj Makedonec da se po~uvstvuva gord so svojata istorija i malku da pome~tae za obedinuvaweto na Makedonija.
- Po oficijalniot del od programata, pod debelite bukovi senki, bea nasednati grupi od razli~ni naseleni mesta od Pirinsko, koi peeja revolucionerni i makedonski patriotski pesni, igraa te{ki makedonski ora, a orovodecot vedna{ go razvea visokoto crveno zname so {esnaesetzra~noto sonce od Kutle{ koe e zname na OMO - organizaciite vo Pirinsko.
V
o dale~nata 1896 godina li~no Goce Del~ev vo seloto Kremen - Op{tina Bansko, ja sozdade revolucionernata organizacija (VMRO) vo koja ~lenuvaa nad 200 poznati ma`i. ^esto Goce doa|al tuka za da gi zapoznae so revolucionernoto dejstvuvawe i gi u~el kako da go koristat oru`jeto so koe raspolagale. Koga izbuvna Ilindenskoto vostanie vo Razlo{ko i od gradot Nevrokop trgnale turskite vojski za da pomognat za zadu{uvaweto na vostanieto, ma`ite od selo Kremen izleguvaat visoko vo planinata, ja presretnuvaat turskata vojska, se razgoruva luta borba vo koja se ubieni devet turski vojnici.Na mestoto na borbata vo mesnosta "Harami Bunar" sekoja godina seloto Kremen i Obedinetata makedonska organizacija (OMO) organiziraat senarodni sobori vo ~est na Ilindenskoto vostanie. Kmetot na seloto Kremen, Georgi Xarov, go otvori sobirot, a svojot zbor mu go otstapi na svojot soselanec docent vo Rudarsko-geolo{kiot institut vo Sofija i avtor na knigite "Istorija na Makedonija" i "Koj ja falsifikuva istorijata" - Georgi Radulov (G. Radule).
NAROD
Po govorot za herojskata Ilindenska epopeja na makedonskiot narod, Georgi Radulov ja pretstavi i svojata posledna kniga "Istorija na seloto Kremen", koja{to stotinata prisutni na sobirot pobrzaa da ja kupat so negov avtograf. Duri od gradot [umen (Severna Bugarija) pristigna Dimitar Krumov za da ja izrecitira na makedonski jazik stihotvorbata na Nikola Vapcarov - "Raport". Izrecitirani bea i drugi stihotvorbi od N. Vapcarov od ciklusot "Pesni za Rodinata".
Docent Georgi Radulov govori za Ilindenskoto vostanie
Nastap na folklorno dru{tvo od seloto Qaski, Op{tina Haxidimovo
Po neuspehot na Ilindenskoto vostanie, seloto Kremen dva pati e paleno od Turcite i izgoreno do temel, a selanite se preselile vo Starazagorsko i Pazarxisko, no blagodarenie na poddr{kata na nevrokopskiot vladika i napredniot vo toa vreme nevrokopskiot ~orbaxija Rifat-bej i golemata qubov na Kremenci kon planinata Pirin i Makedonija povtorno se naselile vo svoeto rodno selo. Od cela Pirinska Makedonija na toj sobor dojdoa lu|e, koi se ~uvstvuvaa Makedonci i toj se pretvori vo sli~en na soborite koi gi organiziraat golemobugarskite organizacii VMRO. Tuka be{e prviot pretsedatel na OMO "Ilinden" - Stojan Georgiev od gradot Petri~, sekretarot na OMO Ilinden (na Jordan Kostadinov )- Boris Kereziev, re~isi celoto rakovodstvo na OMO "Ilinden" - PIRIN na ~elo so pretsedatelot, in`enerot Ivan Singartijski i sekretarot Ivan Gargavelov. Ovaa partija be{e zabraneta od bugarskiot Ustaven sud i sega OMO vodi sudski spor protiv Bugarija vo Strazburg. Tuka na soborot dojdoa i rakovoditelite na novosozdadenata makedonska partija koja s# u{te e neregistrirana od bugarskiot Sud, OMO - "PIRIN" so pretsedatelot in`. Botjo Tikov i sekratarot Vasil Stoj~ev, mnogu rakovoditeli i ~lenovi na OMO organizaciite vo pore~ieto na rekata Struma i rekata Mesta.
ME^TI
Kmetot na seloto Qaski, Op{tina Haxidimovo, gospodin Ta{kov, izbran na minatite izbori od listata na OMO "Ilinden" PIRIN go donese folklornoto dru{tvo od seloto za da nastapi so kulturna programa.
Po oficijalniot del od programata, pod debelite bukovi senki, bea nasednati grupi od razli~ni naseleni mesta od Pirinsko, koi peeja revolucionerni i patriotski makedonski pesni, igraa te{ki makedonski ora, a orovodecot vedna{ go razvea visokoto crveno zname so {esnaesetzra~noto sonce od Kutle{ koe e zname na OMO - organizaciite vo Pirinsko. Visoko do golite vrvovite na Pirin se slu{a{e tatne` na nekolkute ~ifta tapani i tarabuki i mnogu drugi narodni instrumenti.
So vnimanie se sledi podgotvenata programa
Docent Georgi Radulov ja potpi{uva svojata nova kniga "Istorija na selo Kremen"
Del od nasobraniot narod
^estvuvaweto na 99-godi{ninata od Ilindenskoto vostanie vo mesnosta "Harami Bunar" be{e eden prekrasen povod sekoj Makedonec da se po~uvstvuva gord so svojata istorija i malku da pome~tae za obedinuvaweto na Makedonija.