SO SRCETO I UMOT, BEZ SLOVENISUVAWETO

Potoa se razbira na ple}ite na svetata planina, tamu na poleto poslano so `ar, kade {to se pole`uva, se pole`uva na `areweto, na pla`ata, kade {to Olimp vi ja lekuva dumata i du{ata se gledavme so Yeusa. Pod padinite na vi{niot Olimp ima{e sobir na starite makedonski Bogovi da se re{i, koj e najdosledniot, da ja povede kone~nata makedonska bitka od sramnoto slovenisuvawe kon svetosta makedonska.

Vo agencijata vo Olimpios bi~ me opitaa od kade sum. Im rekov od Makedonija. Se nasmevna simpati~en ~i~ko i mi prozbore po na{ki. Dion -svetiot makedonski grad i Olimp. Be{e sreda 7 `itar, uspenie na Sveta Ana koga ja pregrnuvav planinata. "Olimpe moj, Dione svet gradu..." tamu nekade kade e vozrodena makedonskata sveta prikazna.

Vo republikata tajvanskata novinarka bie{e bitka so gr~kata ambasada. Zasrami se & re~e. Ubavo e koga nekoj drug namesto tebe se bori za tvoite prava. Ubavina. Se razbira {to da se o~ekuva od narodec kogo go vospituva obrazovniot proces da bide sklaven-sluginska priroda i ropska pot~inetost na "tu|ata golemina i kultura". Takvo ni bilo seeweto. Zaroben um vo kalta od rekata Istar, dene{niot Dunav. Sepak i ~estitam na novinarkata. Se krena golema vreva. Na primer lani koga na teatarot "Skrb i uteha" ne mu se dava{e viza da igra po pokana na "Dom na makedonska kultura od Lerin", nema{e takva reakcija. Samo "Makedonsko sonce" gi objavi moite otvoreni pisma do ministrite za nadvore{ni raboti i kultura na R. Grcija, "Ve~er" objavi kratka izjava, i Radio slobodna Evropa intervju. Helsin{kiot komitet za ~ovekovi prava na R. Grcija go objavi slu~ajot. Na{ite televizii, i drugite nezavisni mediumi mol~ea gordo vo slovenisuvaweto. Da ne ispadne deka samo drugite se borat za nas. Vo odnos na novinarkata od Tajvan.

Vo prodavnicata vo Olimpios bi~ mi rekoa deka sme eden narod. [to ni pravat politika. Deka Balkanot e centarot na evropskata kultura. Na makedonski jazik. Nema{e potreba da pra{uvam koj narod. ]e be{e nepristojno.

I ovaa godina bev vo anti~kiot teatar vo Ohrid. Na Vardarski rid isto taka. Potoa sleduva{e teatarot vo Dion. Pretstavata se vika "Denonosii". Nema potreba da vi ja raska`uvam. Vo `e`ok leten den so peanite na Apolona i scenite od "Denonosii" koi dolgo odeknuvaa vo Dion-svetiot makedonski grad. Potoa otidov vo hramot na mojata imenitelka Tiha - makedonska bo`ica na sre}ata. Me presretna edno ~upe. Me gleda, se ~udi i mol~i. Gi izrediv site monolozi so Aleksandar. E~e{e. Ne re~e ni{to. Ne se opita. Samo tihuva{e. Znae{e deka go zboruvam Aleksandra. ^upeto. Potoa se otvori neboto i Yeus isturi solzi od Olimp. Potoa se jazevme po grbot na planinata. Potoa bevme vo nejzinata sveta pregratka. Potoa voditelkata, Slovakiwa, mi se izvinuva{e, imalo dve Makedonii, {to da pravi sega taa so nas? Jas i rekov deka Makedonija e edna, edinstvena i sveta zemja, deka e privid deka se dve Makedonii. Potoa taa vo avtobusot zboruva{e za drugata Makedonija, za znameto od Kutle{ deka e na{eto nacionalno zname i sl. Se popravi. Me pra{a kako im e na Makedoncite vo Pirin, vo Prespa, ovde vo Makedonija pod Olimp.

- Po porazot na Pidna Makedonija e podelena na ~etiri sklavinii (slovenii) - & rekov.

Po~na da vrne. Istura{e. Odev sam niz grad~eto sli~no na Kru{evo so ponekoja ostanata ku}a od makedonskata arhitektura. Drugite gi modernizirale. Na krajpole, akropole na Litohoro, vo pazuvite, boskite na Olimp, na kraj grada manastirot "Sveta Petka". Golemi stebla. Do`d, ti{ina. Tihuvam vo agorata. Makedon velik so svetlo ~elo i ustremeni o~i me gleda, se raduva. Vrne{e. Od krajpole na drugoto krajgradie vo u{te eden manastir-crkva "Sveti \or|ija", zapaliv sve}a. Ne znam koga posleden pat nekoj peel molitvi na makedonski vo litohorskite crkvi. Da ne go zaboravime Sveti Nikola zlaten so lotkite.

Koga se vrativ na poleto `ar, pole`ani na pla`ite udiraat silnite branovi na Posejdon. Mava{e `estoko po bregot, nebare go otkriva{e mestoto kade e polo`en carot. Makedonecot. ]e dojde vreme i za taa rabota, Makedonci moi.

So te{ko srce minuvam od ednata vo drugata Makedonija. Grev e da se postapuva taka so svetata zemja. Pred da zaminam nakaj doma, sonuvav ~uden son. Aleksandar nasmean so bela ode`da, vesel do srce, javnat na Bukleto, mi mavta so carskiot pe~at i mi veli:

- Na najdostojniot!

No koj e najdostojniot? Onoj koj go preplival Dunav kako nekoj nedoveten divjak i tvrdi deka e makedonski Sloven? Onoj koj se storil narodec so Kominternata, ili pak so ukazot vo manastirot "Sveti Prohor P~inski"? Ili pak onoj koj se dofatil do slepiloto na samoilovite vojnici? Ili ednostavno lu|eto koi imaat srce i um da bidat Makedonci po aristotelovata logika na sledbenosti i zadadenosti, na primer od makedonskiot car Orfej do deneska?

Neka sviri Apolonovata lira. Neka tatnat homerovite tapani zapi{ani vo metri~kite stapki na makedonskite ora. Makedonec toa e svetost i duhovno veli~ie. I Tiha neka n# daruva so silata na makedonskata umnost.

Go ostavam Dion svetiot makedonski grad i vi{niot Olimp fizi~ki, no zasekoga{ se izbrazdeni vo duhovnata kota na makedonskiot narod. Tamu na{ite sosedi zapi{ale deka makedonskiot jazik e dijalekt na gr~kiot?! Alal neka vi e istoriopisci niedni! Vrti su~i ne mo`ete bez Makedoncite.

Nesomneno deka Grcite, Bugarite, Albancite, Slovenite site tie post makedonski identiteti svojata kultura i etnost vo golema mera im ja dol`at na MAKEDONCITE. Vrtele su~ele, Makedonci moi.

Na najdostojniot! - mi re~e Aleksandar. No koj e toj, Makedonci moi? Prese~ete so srceto i umot. Bez slovenisuvaweto.