TAINSTVENI LOKALITETI

Za prvite dva lokaliteta dosega ve}e se prezentirani arheolo{kite rezultati, me|utoa za "Golemo Gradi{te", selo Kowuh, Kratovsko i "Tumba Maxari" vo blizina na Skopje malku se znae.

Ovaa godina prodol`i arheolo{koto istra`uvawe na eden mo{ne interesen lokalitet - "Golemo Gradi{te", selo Kowuh, Kratovo - koj egzistiral vo docna antika, veli direktorot Zdravkovski. Istra`uvaweto trae ve}e tri godini, a pred ~etiri godini ima{e edno probno istra`uvawe, da se vidi {to nudi toj lokalitet. Proektot se realizira vo sorabotka pome|u Getisburg Kolexot od Pensilvanija - SAD i Muzej na Makedonija. Rakovoditel na ovoj me|unaroden Proekt e prof. Karolina Snajvli od Getisburg kolexot. Celta na godine{nite istra`uvawa bea isto~no plato - akropolot. Se vr{ea pove}e sonda`ni ispituvawa vo koi bea opfateni ju`nata kapija na akropolata, rezervoar za voda - cisterna kako i nekolku prostorii vre`ani vo karpa.

U{te vo minatata kampawa se otkri edna podzemna prostorija ~ija funkcija ne be{e poznata i ne se doistra`i. Zatoa ovaa godina se prodol`i so rabota na istata prostorija pri {to se dojde do nekoi novi soznanija.

Kako novitet ovaa godina bila upotrebena i ORY tehnologijata za pravewe plan na akropolata. I pokraj mnogubrojnite soznanija za akropolot, primarna cel vo idnina }e bide dootkrivawe na negovata funkcija i dali stanuva zbor za voen kastrum ili pak administrativen centar. Isto taka, }e se pravat sonda`ni ispituvawa i na gradot pod akropolata so cel da se dobijat hronolo{ki podatoci za `ivotot na ovoj lokalitet. Rezultatite {to se dobivaat od ovoj lokalitet ne se odnesuvaat samo na nego, tuku na poslednite vekovi na Rimskata imperija vo ovoj dosega ne tolku istra`en region vo Makedonija.

Vo javnosta se pojavija nekoi enigmi zo{to se raboti na "Tumba Maxari", me|utoa planot i perspektivata na ovoj lokalitet e golem zatoa {to zamislata e da se napravi edno golemo arheolo{ko selo kade {to }e bidat prezentirani nekolku neolitski ku}i vo koi }e bide prika`an `ivotot vo toa vreme, okolu 7000 godini pred Hrista, veli direktorot Zdravkovski. Francuskiot tim koj rabote{e na ovoj lokalitet go interesira{e ne{to drugo od ona nas {to n# interesira. Toj obrna vnimanie na rekonstrukcijata na pejza`ot vo vreme i vo period koga ovaa naselba egzistirala. Toa e zna~ajno zaradi toa {to prirodnite uslovi, kolku i da ne se va`ni vo ovoj period od ~ovekovata civilizacija, go odreduvaat `ivotot na naselbite, nivniot karakter, urbanizacija, ekonomski `ivot itn.

Interes kaj del od francuskata ekipa be{e ispituvaweto na sedimentacijata na tloto na po~vata za da mo`e da se odredi klimata vo skopskata kotlina pred 7000 godini pred Hrista. A treta rabota koja isto taka vo Makedonija ne se pravi be{e analizata na kremenite artefakti (kremenot e mnogu va`na alatka vo ~ovekovata civilizacija) koja prakti~no egzistira na pove}e od site artefakti.

Kremenot prakti~no e od po~etokot na ~ovekovata hominizacija i ima golema uloga vo istorijata na ~ovekot vo negovata kultura i civilizacija, dodava direktorot Zdravkovski. Nie, za `al, nemame takvo stru~no lice koe niv }e gi prou~uva. Kako arheolog bi obrnal vnimanie na terakotata - figurina na "Golemata majka" najdena vo kampawata ovaa godina na "Tumba Maxari", iako se otkrieni u{te artefakti - ubava keramika, pehari so ornamenti, kameni sekiri, dleta, kremeni. "Golemata majka" e figurina koja doka`uva deka toa e glavniot kult na po~ituvawe na `itelite na "Tumba Maxari".

Del od lokalitetot e vo sopstvenost na "Elektrostopanstvo na Makedonija". Tamu se nao|a trafostanica koja treba da bide zameneta so pogolema, taka {to istra`uvawata }e imaat za{titen karakter. Va`nosta na ovoj lokalitet e vo toa {to se nao|a srede grad so 700 iljadi `iteli, vo grad vo koj ima 100 iljadi mladi lu|e. Zna~i, pred s#, arheolo{kite lokaliteti vo pogolemite gradovi se poseteni od u~enici, deca itn. Urnatinite na ku}ite se pokrieni, a nivnoto doistra`uvawe }e prodol`i slednata godina.