SUDEN ZA MAKEDONIJA

UDBA: Kakva be{e tvojata ideja za Makedonija?

^ento: Stoev na stanovi{te deka makedonskoto pra{awe s# u{te ne e re{eno. Treba{e da se sozdava obedineta Makedonija, no vo ova vreme, uslovi za toa ne postojat. Toa mo`e da se re{i ili so spogodba ili so vojna, za {to jas ne sum bil nikoga{. Pra{aweto za obedineta Makedonija ne me ti{ti samo mene, tuku i site Makedonci...

UDBA: Zo{to dade ostavka na pretsedatelskata funkcija?

^ento: Nastana nesoglasuvawe vo vrvot na dr`avata. [to se odnesuva do parite bev po principot za federacija, no da bideme decentralizirani... Makedonija tolku vekovi ~eka da bide slobodna, obedineta... A rekov deka so Lazo Koli{evski ne se soglasuvam.

UDBA: Za sostojbata po ostavkata od pretsedatelskata funkcija na Prezidiumot?

^ento: Po ostavkata na polo`bata {to ja zazemav, ve}e o~igledno be{e deka protiv mene se vr{i kampawa i na politi~ki i na ekonomski plan. Se nao|a vo izvonredno te{ka polo`ba. Kon mene ne se postapuva{e kako kon ostanatite gra|ani na ovaa zemja. I oficijalnite vlasti odea na toa ekonomski vo celost da krahiram...

Ova e samo del od dijalozite vo dolgite policiski soslu{uvawa, izvadeni od porano dobro ~uvanite sefovi.

Na 23 noemvri 1946 godina, Okru`niot naroden sud na Skopje, po tridnevna javna sudska rasprava go osudi kako antidr`aven i antinaroden predavnik i {pion na 11 godini te{ka crna robija so prisilna rabota, konfiskacija na imotot so gubewe na gra|anskite, osven roditelskite prava vo rok od 5 godini prviot pretsedatel na ASNOM i na i makedonskata republika - Metodija Andonov - ^ento. So toj sudski akt ~elniot ~ovek i graditel na slobodna Makedonija be{e otstranet od javniot `ivot na dr`avata i po{iroko, a vo istorijata degradiran i preveden me|u makedonskite "izdajnici i {piuni".

Sudot kako materijalni dokazi nema{e nikakvi pi{ani dokumenti, tuku za takvi gi zema{e iskazite na ^ento i dvajcata so nego obvineti, kako i iskazite na trojcata svedoci. Samiot ^ento, na pretresot be{e onevozmo`en javno da se brani i mu bea zabraneti kakvi bilo pra{awa i odgovori. Negoviot advokat pobara kako olesnitelna okolnost da se zeme faktot deka postoi samo "obid", no ne i po~etok na krivi~no delo. Sudot ova barawe ne go usvoi, pa utvrdenoto krivi~no delo go vrednuva{e so 11 godini te{ka, crna robija so prisilna rabota, pet godini gubewe na gra|anskite i politi~ki prava i konfiskacija na najdenite predmeti kaj nego. Pri odmeruvaweto na kaznata, sudot kako ote`nitelna okolnost, duri go zede i toa {to ^ento "manifestiral neiskrenost" so obid da gi pokrie site "utvrdeni fakti" na pretresot, kako i za "otsustvuvawe na kaewe".

^ento sudeweto go smeta{e za namesteno i znae{e koj mu go napravi toa, a presudata ja smeta{e za nepravedna, za{to be{e zasnovana na niza "neverni obvinuvawa i svedo~ewa" koi kako materijalni dokazi bea upotrebeni protiv nego. Od celoto obvinenie toj priznava deka ima zakonski prekr{ok za obid na nelegalno preminuvawe na granicata, emigrirawe, no "vo nikoj slu~aj nema nitu obid, nitu cel, nitu delo za {piona`a, nitu cel za oru`ena borba, nitu cel za otcepuvawe zemja od Jugoslavija, ni za prisoedinuvawe so Grcija ili pak Makedonija da bide pod ne~ij protektorat". Od seto izneseno vo vrska so obedinuvaweto na Makedonija, {to kako stav ne go krie{e, za{to go smeta{e za svoj dolg kako borec, najpravilno re{enie za nego be{e op{to~ove~koto suvereno pravo na samoopredeluvawe. ^ento priznava{e deka za nekoi raboti imal poinakvo mislewe od drugite makedonski rakovoditeli, no toa go smeta{e za realnost, a ne protiv narodot ili protiv zakonot. ^ento odgovara i zo{to ne poka`al kaewe za storenoto delo, velej}i: "Kako da se kaam za dela koi nitu sum gi storil, nitu sum mislel da gi storam".

Toj ne saka{e da se pokloni na vlasta i da moli za pu{tawe na sloboda, saka{e da go so~uva svoeto li~no, ~ove~ko dostoinstvo.

"Izgubiv s#. To~no s#. Vlasta, materijalno propadnav. Mojata politi~ka kariera ja zapo~nav kako ~orbaxija, a zavr{iv kako slep siromav. Moite deca osum godini se bez moja pomo{, li{eni i od pomo{ta na zaednicata poradi mene. Zagubiv osum godini li~en `ivot. Istrgav najmizerni poni`uvawa. Suden sum za toa {to ne sum go storil. od glad sum pa|al vo nesvest. Izdr`av tolku godini kazna, izgleda }e ispadnam pogolem zlo~inec od germanskite gestapovci {to go zapalija svetot. Od s# ova mi ostana samo moeto ~ove~ko dostoinstvo, koe{to tolku mnogu sakam da go so~uvam...".

I po pu{taweto od zatvor, ^ento e postojano sleden i progonuvan. Duri i neprebolniot ~in za negovoto posledno ispra}awe na 24 juli 1957 godina, be{e budno sleden i bele`an od prilepskata ispostava i toa kako i mnogu godini pred toa, be{e preto~eno vo strogo doverlivi bele{ki {to im nosea visoki ~inovi i pogodnosti na vernite lu|e na re`imot vo toa vreme.

Metodija Andonov - ^ento e roden vo Prilep na 17.8. 1902 godina. Po zanimawe be{e trgovec, po~ituvan vo gradot poradi svojata ~esnost i patriotizmot. Ja prifa}a{e i ja brane{e makedonskata nacionalna kauza, a kako viden gra|anin be{e vklu~en vo politi~kiot `ivot vo Prilep. Na izborite vo 1938 godina kako samostoen kandidat na listata na opozicijata, dobi najmnogu glasovi. Ne be{e izbran za pratenik poradi dr`avnata velikosrpska manipulacija so izborniot sistem. Toj be{e eden od organizatorite i na Ilidenskite demonstracii vo Prilep vo 1939 godina, za{to be{e zatvoren vo zatvorot vo Velika Kikinda. Vo 1940 godina se zalaga{e za voveduvawe na maj~iniot jazik vo nastavata vo u~ili{tata i pak be{e zatvoren i interniran vo Bajna Ba{ta. Za vreme na okupacijata odbi da sorabotuva so bugarskite okupatorski vlasti. Negovata prodavnica na alkohol vo Prilep be{e svrtali{te na komunistite od gradot, poradi {to be{e interniran vo logorot "^u~umigovor", Petri~ko. Po internacijata, vo oktomvri 1943 godina premina na slobodnata teritorija i se vklu~i vo Inicijativniot odbor za svikuvawe na ASNOM. Na 2 avgust 1944 godina, kako u~esnik na Prvoto zasedanie na ASNOM, izbran e za pretsedatel na Prezidiumot na ova najvisoko dr`avno telo na Demokratska federativna Makedonija (podocna NRM). Na toa zasedanie se doneseni istoriskite odluki so koi e konstituirana makedonskata dr`ava.

Metodija Andonov be{e izbran i za pretsedatel na Prezidiumot i na Vtoroto zasedanie na ASNOM, na 29 i 30 dekemvri 1944 godina. Toj e i prv pretsedatel na Narodnoto sobranie.

Vo svoite politi~ki stavovi, ^ento se zalaga{e za pogolema samostojnost na Republikata vo odnos na federalnite organi, a istovremeno go postavuva{e pra{aweto za obedinuvaweto na Makedonija. Ovie negovi stavovi dojdoa vo sudir so oficijalnata politika. ^ento vo 1946 godina podnese ostavka na site funkcii. Obvinet deka saka otcepuvawe na NRM od DFU i nejzino stavawe pod amerikanski protektorat, a i poradi navoden obid za begstvo preku granica, be{e osuden na 11 godini zatvor kade {to ostana do septemvri 1955. Po~ina dve godini po izleguvaweto od zatvor, vo 1957 godina.

Rehabilitiran e vo 1991 godina, koga kone~no i se potvrdi deka nikoga{ ne bil {pion na stranska sila, najmalku neprijatel na svojot narod i svojata zemja, koja tolku mnogu ja saka{e do posleden zdiv. Celiot toj otroven arsenal be{e smisleno podgotven za da go zbri{e zasekoga{ od tronot na Prezidiumot i od javnata politi~ka scena. Denes ^ento e osloboden i formalno rehabilitiran za ona {to nikoga{ ne go storil. Hipotekata e simnata od nego i negovoto semejstvo, no stradawata, makite i s# {to pro`iveaja tie vo ovie izminati decenii, nikoj i nikoga{ ne mo`e da go izbri{e od nivnite napateni i anatemisani du{i.