TOTALNA MOBILIZACIJA NA MAKEDONCITE

I pokraj takvata sostojba, Zaharijadis ne se otka`a od svoite nerealni planovi. Na sovetuvaweto na politi~kite i voenite kadri na DAG {to se odr`a na 15 januari 1948 godina na Vi~o, otkako izvr{i pregled na celokupnata voeno-politi~ka situacija, ja trasira novata strategiska taktika na DAG. "...Strategijata na DAG treba da e zavisna od negovata politi~ka cel, toa e: osloboduvawe na Grcija od stranskite imperijalisti, a monarhofa{izmot e na{ata strategija. ]e treba da se obezbedi najbrzoto mo`no ostvaruvawe na taa osnovna politi~ka cel".

Realizacijata na glavnata strate{ka politi~ka cel }e ja ostvari so primena na partizanska i takti~ka vojna, odnosno od partizanski edinici koi }e imaat pomo{na uloga, dodeka glavnata cel na regularnata armija }e be{e zazemaweto na strate{ki gradski centri. Preobrazbata na partizanskata vojska vo regularna {to se izvr{i vo 1948 godina i so ovaa negova forma, DAG se soo~uva so silite na vladinata armija.

Na sovetuvaweto liderot na gr~kite komunisti Zaharijadis ja izdigna parolata "Site na oru`je - s# za pobedata". Me|utoa, i ovaa parola se poka`a anahroni~na i nerealna. Direktivnite pisma, apeli, zadol`enija na ~lenovite na partijata i nejzinite simpatizeri od gradskite centri da stapat vo partizani, zakanite so strogi partiski i drugi kazni za onie {to nema da se odzvat na pogornata zada~a, ne dadoa nikakvi rezultati. ^lenovite na partijata na EAM, EPON, duri i nivnite aktivisti, borcite i stare{inite na ELAS, ostanaa apati~ni na parolata "Site na oru`je, se za pobedata". U{te edna{ da povtorime. Tie pretpo~itaa da odat vo zatvori i logori, otkolku vo planina.

Takvata sostojba na rabotite ne samo {to go stava{e vo pra{awe realiziraweto na re{enijata na Tretiot plenum na CK na KPG, tuku i samata pozicija i opstanok na rakovodstvoto na KPG i pred s# na nejziniot lider Nikos Zaharijadis.

Zaharijadis namesto da izvr{i analiza na objektivnata situacija, na uslovite koi ne davaa nikakva {ansa za pozitiven ishod na borbata na DAG i so toa da bara soodveten izlez ponebolen, toj i natamu prodol`i da prezema zaludni merki za realizacija na svojata cel.

Vo funkcija na takvata politika i celi na Zaharijads glavno be{e i Prviot kongres na NOF na Makedoncite od egejskiot del na Makedonija {to se odr`a na 13 januari 1948 godina.

Za vreme na odr`uvaweto na Kongresot efektivata na DAG broela okolu 25.000, od koi 10.147 bea Makedonci i Makedonki borci na organizacijata NOF koja dejstvuva{e so 137 profesionalni kadri, so vkupno 16.260 organizirani `eni i ma`i, izdava{e svoj pe~at i dr.

Site organizacii na KPG i na drugite partii i organizacii i institucii dobija zada~a svojata politi~ka i organizaciona aktivnost da ja pot~inat na celta na Zaharijadis, odnosno da gi mobiliziraat site svoi sili za re{avawe na problemot na rezervite na DAG so novi borci. Brojnoto zgolemuvawe na DAG Zaharijadis se obide da go re{i so totalnoto mobilizirawe na s# u{te nemobiliziranite Makedonci vo zemjata i na onie {to kako politi~ki begalci se nao|aa vo Jugoslavija.

Prviot kongres na NOF, kako {to privedovme, glavno be{e svikan so cel u{te pove}e da se mobilizira makedonskiot narod i edinstveno toj da gi realizira re{enijata na Tretiot plenum na CK na KPG {to se odnesuvaa na rezervite od borci na DAG. Toa ni go potvrduva i samata rezolucija na Kongresot vo koja, me|u drugoto, se veli: "...Celiot makedonski narod, ma`i i `eni da stapat vo redovite na DAG, site so site sredstva da go pomognat deloto na DAG. Makedonkata mo`e i treba da vlo`i u{te pove}e sili za zasiluvawe na DAG, masovno da stapi vo nejzinite redovi...".

I navistina, NOF gi vlo`i site svoi sili dosledno da ja ispolni taa zada~a. Od delegati na Kongresot bea regrutirani borci. Na po~etokot na april 1948 godina so itna naredba na G[ na DAG be{e mobiliziran re~isi celiot profesionalen kadar na NOF-AF@ i regruti 1927 - 1932 godina. Spored oficijalnite podatoci od januari do juli 1948 godina vo DAG stapija u{te 3.000 Makedonci i Makedonki.

Na Privot kongres na NOF & e nanesen eden silen i grub udar na organizacijata. Zaharijadis, koristej}i go needinstvoto na makedonskoto rakovodstvo kako i spomnatata spogodba so KPJ od oktomvri 1946 godina, uspea da go usvoi NOV odvnatre infiltriraj}i svoi lu|e vo centralnoto rakovodstvo na NOF, {to ima{e mnogu te{ki posledici.

I pokraj toa, Prviot kongres na NOF ima istorisko zna~ewe, bidej}i donese dva istoriski dokumenta. Programata i Statutot na organizacijata.

Programata na NOF e napolno vo soglasnost so stavovite na KPG po makedonskoto nacionalno pra{awe, odnosno so barawata na vooru`enata borba {to ja vode{e DAG, a posebnosta e vo toa {to gi postavuva osnovnite demokratski prava na Makedoncite kako posebna nacionalnost.

Dodeka Zaharijadis prave{e zaludni napori da go re{i problemot na rezervite na DAG i gi postigne svoite celi, Stalin ima{e poinakov stav za perspektivite na vooru`enata borba {to ja vode{e KPG vo Grcija. Imeno, na sredbata so jugoslovenskata delegacija vo sostav Edvard Kardeq i Milovan Gilas, {to se odr`a vo Moskva na 10 fevruari 1948 godina, Stalin iznese stav deka borbata na DAG nema uslovi za uspeh i pobara od Jugoslavija da prekinat da ja pomagaat. Stalin ovoj stav go obrazlo`i so strategiskoto zna~ewe {to go ima Grcija za Sredozemieto za koe `ivotno se zainteresirani SAD i Velika Britanija. Stalin be{e kategori~en deka vostanieto vo Grcija treba vedna{ da prekine. I toa so taa zada~a gi zadol`uva{e jugoslovenskite komunisti. Kardeq sakaj}i da se oslobodi od edna takva obvrska re~e deka od internacionalisti~ki motivi i pozicii gi pomagaat kolku {to mo`at gr~kite komunisti, no ne se Jugoslovenite tie {to go organiziraa vostanieto, tuku samite Grci.

Postavenata zada~a od Stalin Jugoslovenite da go prekinat vooru`enoto vostanie, dovolno zboruva za nivnata involviranost i uloga vo istoto. Stalin, kako {to }e vidime vo prodol`enie na ovoj tekst, se korigira.

Rakovodstvoto na KPG po odr`uvaweto na Tretiot plenum pobara od Tito pomo{ za realizacija na plenumskite re{enija. Pokraj oru`je, municija, hrana, obleka i drugo, pobaraa da im se dozvoli slobodna regrutacija na Makedoncite politi~ki begalci vo Jugoslavija, so {to vo golema mera }e pridonesea za brojnoto zgolemuvawe na DAG koj e eden od najserioznite problemi so koj se soo~uva KPG i od ~ie re{avawe zavisi sudbinata na borbata {to ja vodi.

Tito mnogu zainteresiran za uspeh na opredelbata na KPG celosno gi prifati gornite barawa na gr~koto partisko rakovodstvo. Za da uspee akcijata na regrutacijata i mobilizacijata, be{e nu`no da se izvr{i {iroka ideolo{ko-politi~ka i psiholo{ka podgotovka na kandidatite. Toa ne be{e vozmo`no, bidej}i tie bea rasprsnati po celata republika. Od tie pri~ini e re{eno prisilno da se soberat i koncentriraat na edno mesto. Pretsedatelstvoto na Vladata na NR Makedonija postapuvaj}i po gornata odluka so pismo tr. pov. 88 od 6 noemvri 1947 godina se obrati do Pretsedatelstvoto na Vladata na FNR Jugoslavija. So ogled na zna~eweto na nastanot i posledicite od istiot, pismoto go prenesuvame vo celost:

Vo pismoto se navedeni dve pri~ini za preseluvaweto na egejskite Makedonci - ekonomska i bezbednosna.