Izvesen pridones vo t.n. "Gr~ka mitologija" imale duri i Indijcite. Za nim-fata Nikeja se smeta deka poteknuvala od Indija (konkretno od mestoto Astakija). Taa bila siluvana od Dionis, otkako se opila od vino.

"Se zboruva deka Feniks, nosej}i go teloto na svojot tatko oblo`eno so miro, do{ol od Arabija vo hramot na sonceto vo Heliopol, kade {to go pogrebal".(K. Parada, cit. delo, naslov Phoenix).

Eden od popoznatite likovi vo t.n. "Gr~ka mitologija" e i bogot na spieweto Hipnos (Hypnos). Postojat mislewa deka toj `iveel vo Azija i toa vo oblasta okolu dene{noto Crno More. Vo vrska so ova ~itame:

"Za Hipnos nekoi velat deka `iveel vo pe{tera na edna planina vo Kimerija, koja se nao|a severno od Crno More" (K. Parada, cit. delo, naslov Hypnos).

"Kolhijanite do{le po Argonavtite, a me|u niv bil i kralot Stir (Styrus) od Albanija, koj vo toa vreme do{ol vo Kolhis (Colchis) za da se oma`i so Medeja (Medea)." (K. Parada, cit. delo, naslov Medea).

"@itelite na Samotraki gi primija misteriite (za Kavirite, z.m.) od Pelazgite, koi pred da otidat da `iveat vo Atika, prestojuvaa na Samotraki i im gi prenesoa svoite religiozni ceremonii na domorodcite" (The History of Herodotus, by Herodotus, translated by George Rawlinson).

Vo prilog na nesoodvetnosta na imeto "Gr~ka mitologija" }e navedeme u{te eden podatok. Imeno, spored sodr`inata na samata ovaa mitologija, prviot Grk na scenata na istorijata se pojavil otkako ve}e se slu~ile zna~ajni nastani na teritorijata na dene{na Grcija. Prviot Grk (spored ovaa mitologija) se vikal Grek (Graecus) i toj bil sin na Pandora, koja pak bila }erka na Devkalion (Deucalion) i Pira (Pyrrha). Se smeta deka tatko na Grek bil Zevs. Prakti~no (spored mitologijata) od Grek podocna bil sozdaden gr~kiot narod. Sekako deka od negovoto ra|awe, pa do pojavata na ovoj narod logi~no deka pominale barem nekolku vekovi.

Pred ra|aweto na Grek na prestolot vo Atina se nao|al Kekrops (Cecrops), koj se smeta za mitolo{ki osnova~ i prv kral na ovoj grad. Kekrops bil o`enet so Aglaura (Aglaurus). Tie imale nekolku deca. Kekrops bil zamenet na prestolot od svojot sin Kranav (Cranaus). Vo vremeto na vladeeweto na Kranav, Zevs im se nalutil na lu|eto i sozdal golem potop na Zemjata. Potopot go pre`iveal Devkalion, ~ij vnuk od }erkata Pandora bil Grek (mitolo{kiot pratatko na Grcite).

Ova prakti~no zna~i deka gradot Atina postoel u{te daleku pred pojavata na prviot Grk. Vo toa vreme Atina si imala svoi vladeteli, socijalen `ivot i sl. Rekovme deka nejzin prv mitolo{ki kral bil Kekrops koj `iveel daleku pred vremeto na (spored mitologijata) pojavata na prviot Grk. Poradi ova, besmisleno zvu~at objasnuvawata deka Kekrops "vo Gr~kata mitologija bil osnovatel na Atina i na gr~kata civilizacija" (Encarta, cit. delo, naslov: Cecrops). Kako mo`e nekoj da osnova civilizacija za ~ie ime nikoga{ vo `ivotot nemal slu{nato? Ednostavno, vo vremeto na Kekrops, etnonimot "Grci" ne postoel. Prviot mitolo{ki pratatko na Grcite (Grek) se rodil mnogu podocna. Ottamu nejasno e i kako mo`e ovaa mitologija da bide nare~ena "Gr~ka", ako se znae deka spored samata nejzina sodr`ina gr~kiot narod se pojavil mnogu podocna vo odnos na niza zna~ajni mitolo{ki nastani.

Vpro~em ova go priznavale duri i nekoi od anti~kite avtori. Interesen e primerot {to go naveduva Platon. Vo svoeto delo "Timej" (Timaeus) toj pi{uva deka atinskiot govornik i poet Solon (okolu 640 - 560 pred Hrista) bil vo poseta na Egipet. Tamu se sretnal so nekoj egipetki sve{tenik i obajcata po~nale razgovor okolu pojavata na prvite lu|e. Solon mu rekol na egipetskiot sve{tenik deka prviot ~ovek (spored mitologijata) bil Foronej (Phoroneus) i deka poteknuval od teritorijata na dene{na Grcija. Na ova egipetskiot sve{tenik se nasmevnal i mu rekol:

"O, Solon, Solon! Vie Grcite sekoga{ ste kako deca. Ne postoi takov poim kako {to e "anti~ki Grk!" (Egyptian priest to Solon. Platon, Timaeus, 23b).

Ovde malku }e se oddale~ime od temava za da ka`eme deka osven mitologijata postojat i drugi segmenti za koi mnozina denes veruvaat deka po poteklo se "starogr~ki", iako toa voop{to ne e taka. Deka Grcite prisvojuvale mnogu vrednosti od tu|ite postari kulturi svedo~i u{te anti~kiot evrejski istori~ar Josif Flavij. Vo svoeto delo "Flavius Josephus Against Apion" (translated by William Whiston, Christian Classics Ethereal Library, Calvin College, USA) Flavij spomenuva nekolku vrednosti od razni oblasti koi Grcite gi prisvoile od Egipjanite i od Haldeancite. Toj gi kritikuva i toga{nite gr~ki istori~ari i pritoa naveduva brojni primeri za kontradiktornosti vo nivnite dela. Flavij konstatira deka najgolemiot del od gr~kite istori~ari u{te vo negovo vreme (1 vek po Hrista!) pi{uvale daleku od vistinata.

Isto e i so muzi~kata skala, koja bila izmislena od Frigijcite, a duri podocna bila prifatena od Grcite (Plin. N.H.VII, 197). Diod. II, 58, Plutarh: "De mus." 18).

A, sega da se vratime na t.n. "Gr~ka mitologija". Od seto dosega izneseno gledame deka ovaa mitologija re~isi vrz nitu edna osnova ne mo`e da se nare~e isklu~ivo kako "gr~ka" (i pokraj nesomneniot udel vo nejzinata sodr`ina od strana na anti~kite Grci, koj udel e zabele`itelen, no ne e i edinstven - na udelot na anti~kite Grci vo ovaa mitologija ovde nema da se zadr`uvame). Prakti~no ovaa mitologija bila prifatena i praktikuvana od najgolemiot del poznati narodi vo antikata. Bo`estvata i likovite od ovaa mitologija bile prifateni od: Grcite, Makedoncite, Trakijcite, Ilirite, Frigijcite, Pelazgite, Dardancite, Rimjanite, pa duri i od Evreite i Indijcite, kako i od delovi od drugi evropski, afrikanski i aziski narodi. Pokraj zaedni~kite elementi od ovaa mitologija, sekoj narod vnesuval vo nea i svoi avtohtoni segmenti, prilagoduvaj}i ja na toj na~in ovaa mitologija na sopstveniot kulturen identitet i podnebje. Na toj na~in se sozdale i razli~nosti vo nejzinite ramki, koi bile na nekolku nivoa.

Postojat slu~ai i koga ~isti ne-gr~ki mitolo{ki likovi, pa i prikazni, celosno bile prifateni od pove}e narodi vo ramkite na ovaa mitologija. Taka, na primer, poznato e deka Frigijcite imale posebna prikazna za }erkata na re~niot bog Singar (Singarius), koja ja nemalo kaj preostanatite narodi koi ja praktikuvale istata ovaa mitologija, a vakvi primeri ima u{te mnogu.

Posebno interesna e prikaznata za potekloto na fenikiskata princeza Evropa, po koja na{iot kontinent go dobil svoeto ime. Rekovme deka taa se rodila vo Fenikija, a nejziniot verojaten tatko Agenor bil Egipjanec. No, toj istovremeno, em bil Egipjanec, em bil sin na indo-evropskiot bog Posejdon i na Libija. Spored drugi izvori, toj bil sin na egipetskiot kral Bel, ~ija majka bila }erka na kralot Epaf (Epaphus) od kogo poteknuvale Libijcite i Etiopjanite. Epaf bil sin na indoevropskiot bog Zevs. Zna~i i ovde imame pove}e mitolo{ki likovi od razni kulturi sploteni vo edna prikazna. Ima u{te mnogu vakvi primeri.

Seto ova zna~i deka ovaa mitologija za najgolemiot broj toga{ni narodi istovremeno bila i zaedni~ka, no i avtohtona vo smisla na vnesenite vo nea elementi od doti~niot narod. Ne znam dali mo`e da se napravi komparacija so ne{to sli~no, no mo`ebi najblizu e ako napravime sporedba so narodnite praznuvawa na hristijanskite obi~ai i so samiot nastanok i razvitok na hristijanstvoto. Imeno, poznato e deka hristijanstvoto e univerzalna religija koja denes ima svoi poklonici od re~isi site narodi na svetot. No, iako osnovnite hristijanski elementi se univerzalni za site narodi, sepak kaj sekoj narod (pa duri i kaj sekoj geografski region) postojat specifi~ni segmenti vo delovi od nivnite praznuvawa. Isto e i so klu~nite likovi vo hristijanstvoto. Vo ovaa religija svoj pridones vgradile pripadnici na razni narodi (Evrei, Makedonci, Grci, Rimjani i u{te mnogu drugi). Samo Makedonija dala nad osumdeset svetiteli, koi poteknuvale od na{ata zemja (podetalno vo knigata "Isus Hristos i Makedoncite" od A. Donski, \akonija, Skopje, 2002), a brojni svetiteli dale i Grcite, Rusite, Evreite, Rimjanite i drugi narodi. E, sega da zamislime deka nekomu }e mu tekne hristijanstvoto da go nare~e "Izraelska religija" samo zatoa {to ovaa religija nastanala na teriotirjata na dene{nata dr`ava Izrael. Dali e toa mo`no? Sekako deka ne, tokmu poradi gramadniot udel na preostanatite narodi vo ovaa religija. No, tokmu vakva sostojba imame kaj t.n. "Gr~ka mitologija". I pokraj faktot {to vo nea pove}e narodi vgradile brojni kulturni segmenti; i pokraj faktot {to Grcite kako narod ne postoele koga se pojavile prvite pi{ani dela od ovaa mitlogija (vo koi ne se ni spomnati Grcite), nesoodvetniot termin "Gr~ka mitologija" i natamu e vo {iroka upotreba vo svetot. Toa {to na del od teritorijata kade {to egzistirala ovaa mitologija podocna bila oformena dr`ava po ime Grcija, ne mo`e da bide pri~ina ovaa mitologija da go dobie epitetot "gr~ka". Prakti~no ovoj epitet ovde e retrogradno upotreben. Toa e isto kako koga denes nekoj za rimskiot car Konstantin (koj se rodil vo okolinata na dene{niot srpski grad Ni{) }e napi{e deka e "jugoslovenska istoriska li~nost"(!?). Ili koga nekoj za Spartak - voda~ot na robovladetelskoto vostanie vo Rim, }e napi{e deka bil "Bugarin", samo zatoa {to se rodil vo Trakija, t.e. na teritorijata, kade podocna se pojavila Bugarija. Tokmu takov e slu~ajot so upotrebata na terminot "Gr~ka mitologija".

Gore

Copyright © 2002 "MAKEDONSKO SONCE"