rajot na zemskiot `ivot
na Presveta Bogorodica, nejzinata smrt se narekuva Uspenie. So Uspenieto na
Presveta Bogorodica po~nuva golemiot Bogorodi~en den, kako den na radosnoto
preseluvawe na neboto i sredbata na Bo`jata Majka so Nejziniot Sin i Bo`jiot
svet, vo seta negova blagodet i neizmerna ubavina. I eve "smrtta prestanuva
da bide smrt... taa ne e poraz, tuku pobeda". Smrtta pominala vo besmrtno
Uspenie, vo ve~en `ivot. Taa ne e razdeluvawe, tuku soedinuvawe na zemskoto
so nebesnoto.
I eve {to praznuvame na toj slaven i svetol den: "Smrtta se preobrazila
vo zora na tainstveniot den". Zatoa Svetata Crkva pee: "Na Tvoeto besmrtno
Uspenie se sobravme nie". So beskrajna bolka vo maj~inoto srce, so svoite
blagosloveni o~i, polni so solzi, go gleda{e Svojot Sin kako vo najgolemi
maki umira na Krstot.
NEBESNA BLAGODAT
No, i vo tie posledni i najte{ki momenti, umiraj}i raspnat na Krst,
vistinskiot Bo`ji Sin, Sinot na Bogorodica, poka`uva neizmerna qubov kon
Svojata Majka, ja zgri`uva. Mu ostava poraka na Sv. Jovan Bogoslov da & bide
kako Nejzin sin. Na Maslinovata Gora, na mestoto kade se voznel Hristos,
Bogorodica go molela Boga, da ja zeme od ovoj svet. Toga{ & se javil
Arhangel Gavril i ja izvestil deka po tri dena, vo tri ~asot }e bide
upokoena. Toj & donel edna rajska granka od palmovo drvo, koja svetela so
svetlost od nebesnata blagodat i koja }e se nosi pred odarot na Bo`jata
Majka, kako znak na toa deka ja pobedila smrtta i nad nea nemaat vlast ni
telesnata, ni du{evnata smrt. I rekol deka "}e pomine vo besmrten `ivot za
da `ivee ve~no so Besmrtniot Car na slavata". Bo`jata Majka vedna{ go
izvestila za toa Sv. Jovan Bogoslov, a vesta stignala do apostolite i golem
broj hristijani od Erusalim i okolinata. Neobi~na sila gi donela 11-te
apostoli. Pred niv ja iska`ala predsmrtnata poraka, nejzinoto telo da bide
pogrebano vo Erusalim, vo Getsimanskata Gradina, tamu kade {to bila
grobnicata na nejzinite roditeli, sv. pravedni Joakim i Ana i stariot
praveden Josif.

Na 28.08 po noviot kalender (koga i ja slavime), vo tri ~asot, zna~i
to~no vo najavenoto vreme, dodeka le`ela na odarot, odedna{ se osvetlila
ku}ata so neobi~na svetlost od Bo`jata slava. Bogorodica go videla Sinot
kako & se pribli`uva. Ka`i ni Bo`ja Majko, Majko Isusova, koja Mu dade `ivot
na na{iot Spasitel i Gospod, prozbori so Tvoeto srce, ka`i mu na svetot, {to
po~uvstvuva Tvojata du{a, koga po 11 godini razdelba, go vide sakaniot Tvoj
sin, Tvojot sin Edinec? Kolku se izraduva Tvojot Svet Duh vo Boga? Isus ja
presretnuva svojata Majka na ovie porti na upokoenieto.
UPOKOENIE
I tie porti stanuvat svetli, i ete, "smrtta stanuva radosna sredba i, ete,
`ivotot pobeduva, i ete, nad s# se zacaruva radosta i qubovta". Nejzinata
sveta usta izgovorila: "Gotovo e srceto moe, Bo`e, gotovo e srceto moe".
Legnata na odarot, mirno ja predala svojata sveta du{a vo racete na Boga,
bez da po~uvstvuva bolka, kako da zaspala. Nejzinoto lice svetelo kako sonce.
Toa ispu{talo aromati~en miris. Zapo~nal sve~eniot ritual na pogrebuvawe, vo
povorka so mnogu hristijani. Zapo~nal najveli~estveniot pogreb. Apostolite
go nosele odarot na ramewa. Najnapred odel Sv. Jovan Bogoslov, koj ja nosel
svetlata rajska granka. No naedna{ povorkata bila voznemirena. Nekoi pakosni
Evrei, od zavist zaradi golemata ~est kon nea, ispratile vojnici da ja
spre~at povorkata, a "teloto na Marija da go izgorat" i da gi ubijat
apostolite. No, Bog gi porazil so slepilo, a na evrejskiot sve{tenik Antonie,
koj se obidel da go svrti sandakot, angel mu gi otsekol racete. Apostolite
ja celivale i pogrebile. Apostol Toma stignal tretiot den i sakal da ja
celiva Bogorodica. Apostolite go otvorile grobot, no vo nego ostanala samo
pla{tanicata, "a teloto ne be{e vo grobot". Taa, kako i Hristos, do`iveala
telesna smrt, no potoa voskresnala od mrtvite i se preselila na neboto i
telesno i du{evno. Se voznela na nebo kako i nejziniot Sin. Nabrgu im se
javila na apostolite, `iva i opkru`ena so angeli. Svetela so neiska`liva
slava i im rekla: "Raduvajte se za{to sum so vas vo site denovi".
So blagoslov na Negovoto Visokopreosve{tenstvo,
Mitropolitot evropski, g. Gorazd