GLAVATA GORE!

Komitite {to padnaa vo 1903 godina zaginaa za ideali. Borcite vo narodnoosloboditelnata vojna isto taka zaginaa za ideali. No, zo{to zaginaa heroite: kaj Vejce, kaj Karpalak, kaj Trebo{, kaj Qubotenski Ba~ila i kaj Gostivar? O~igledno za ne~ij nenaplaten politi~ki ceh.

Heroite se borea i zaginaa za sloboda, za makedonskoto nacionalno dostoinstvo, za Republika Makedonija. Tie ima doblest da ja branat ~esta, da ja branat tatkovinata. Me|utoa, pove}eto od niv zaginaa na podmolen i predavni~ki na~in. Zo{to? Za nekoj denes da se {epuri na nivnata slava. Za nekoj da ja prisvoi nivnata tragi~na sudbina. Za nekoi da ja prikrijat svojata politi~ka odgovornost i labilna psiho-fizi~ka struktura.

S# na s# mnogu dilemi koi duri sega treba da se odgovorat. Ako vpro~em ve}e ne si gi razotkrivaat zamrsenite utki. Na mitinzite isfrlaat slogani ~ija pozadina ni ja otkriva nivnata involviranost vo smrtta na pripadnicite na bezbednosnite sili na Makedonija.

Tikvata.. gore! Tikvata... gore! Tikva..a..ta ....go..re! I v~as od "srebreniot kur{um" tikvata pa|a od ramenicite. Po ova s# e mrak. Heroite otidoa vo ve~nite lovi{ta. Za niv }e ridaat makedonskite majki. Za niv rodilkite }e oble~at crno. No, politi~arite koi ja sozdadoa mra~nata ti{ina nema da ronat solzi, tuku }e izmisluvaat novi lagi. ]e 'r`at, }e poka`uvaat zabi, ama nikoga{ nema da go otkrijat svojot vistinski identitet. Zatoa, dali treba da im se veruva na op{topoznatite "faci", {e{irxijata i vojvodata, koi taka lesno go prodavaat policaecot za "topovsko" meso.

Ne! Ne treba da im se veruva, bidej}i na mnogu pati doka`aa deka se oratori, a ne vistinski komiti i braniteli na Republika Makedonija. Ako i malku imaa razum za sopstvenata gre{ka vo rakovodeweto so dr`avata, so vodeweto na vlijatelnoto Ministerstvo za vnatre{ni raboti, vinata vedna{ }e ja priznaeja. Doblesno e da se davaat ostavki. No, u{te e podobro toa da go napravat blagovremeno, a ne otkako }e zamine vozot i posledicite }e bidat nemerlivi za makedonskoto nacionalno bitie.

Obi~no se veli deka pametniot se u~i na tu|i gre{ki, a budalata na svoi. No, o~igledno, prviot policaec ni{to ne nau~i od sopstvenite gre{ki. Ili taka mu odgovara!? [to pretera, pretera. Na mnogu pati poka`a deka e nestabilna li~nost koja so svoite folirantski rakovodni potezi go uni{ti dostoinstvoto i jadroto na policiskite bezbednosni sili. Od negovite hirovi nastradaa policajcite i toa onie vistinski rodoqubi koi zastanaa na branikot na tatkovinata. Zatoa mora da se prezemat vistinski ~ekori koi }e ja stabiliziraat sostojbata vo Republika Makedonija, no i }e ja vratat doverbata vo makedonskata policija.

Glavata gore! E~i sloganot na VMRO-DPMNE niz onaa Makedonija {to ostana. Tie nemaat pristap na [ar Planina. Tie ne ni pomisluvaat da vlezat vo Lipkovo, vo Ara~inovo ili na Skopska Crna Gora. Radu{a za niv odamna e nedostapna i tu|a teritorija. Mo`ebi Radu{a se nao|a na nekoja druga planeta, pa taka i Makedonija blagodarenie na niv zaminuva na onoj svet!? Gorniot svet. Zatoa, mnogumina se pra{uvaat dali ovoj slogan na vladeja~kata partija e vistinskiot violinski klu~ za opstojuvawe na vlasta? Ne, bidej}i sloganot ne soodvetstvuva na nivniot la`en patriotski kredibilitet.

Ovaa partija postojano n# ubeduva deka taa bila onaa {to ja za~uva Republika Makedonija, a ne drugite koi se obiduvaa da se {lepuvaat vrz nivniot grb. Ako bea vistinski patrioti, toga{ nema{e da go priznaat i da go potpi{at Ramkovniot dogovor. Me|utoa, ako vsu{nost bea vistinski patrioti, ognot }e go zgasnea vo Tanu{evci, ili mnogu ponapred imaa {ansa da go spre~at. Zatoa ne treba da im se veruva na Georgievski i na Bo{kovski. Makedonija ne se brani so devedeset i dve granati. Toa se krajnite posledici, otkako nema da uspeat razumnite diplomatski pregovori. No, bidej}i pregovorite so albanskite teroristi nikoga{ ne vrodija so plod, tie treba{e i voeno i politi~ki da gi uni{tat do temel. Zatoa sega komandant Caki so niv si igra majtap i gi vle~e za u{i i za bradi~ka. Sitna du{a si igra so u{te positnite du{egri`nici. Ako ova be{e Amerika, taa }e se brane{e so oru`je, a ne so zborovi. Nekoga{ vo imeto na demokratijata prvo zboruva oru`jeto, a potoa se kr~i patot za diplomatijata.

Sega ne mo`eme da ja kreneme glavata gore, bidej}i terorizmot gi diktira uslovite za `iveewe vo Republika Makedonija. Ako do v~era samo se puka{e vo kriznite regioni, sega pukotnici se slu{aat niz celata teritorija. Toa zna~i deka ne ja kontrolirame situacijata. Taa nas n# kontrolira. Ja navednuvame glavata oti postoi opasnost da ni "letne". Zatoa so navednati ~ela se yverime vo zemja, a okolu nas se redat kov~ezi.

Prvo bea dva, potoa osum, trieset, sedumdeset, sega v zemi le`at pribli`no osumdesetina kov~ezi. Del od niv se limeni. Ako prodol`ime so ovoj ritam, sloganot na VMRO-DPMNE }e va`i samo za mrtvite du{i - makedonski.

Zatoa, tie epten ja utnaa rabotata. Ne im ~ini zborot. Toj zamira onaka kako {to umiraat makedonskite braniteli. Fitilot na vojnata tie go zapalija i sega ne mo`at da go zgasnat. Toj se pribli`uva kon svojata cel, a koga }e eksplodira, `rtvite }e bidat bezbrojni. ]e nema mesto da se zakopa trupot, }e nema zemja da go poklopi neznajniot junak. Do sega junaci ginea na podmolen na~in, no od sega }e mora da se vnimava, bidej}i postoi opasnost da stradaat i civili!