DEKOR NA UNI[TENIOT SO@IVOT

Za `al, i ovojpat se poka`a obratnoto deka kopjata povtorno kako i dosega }e se kr{at me|u najgolemite zaednici - Makedoncite i Albancite. Novodoneseniot izboren model so {est izborni edinici i so vakva etni~ka teritorijalna podelba u{te tolku gi dotepa pomalite etni~ki grupi ne davaj}i im re~isi nikakvi, nitu teoretski, {ansi za vlez vo sobraniskoto zdanie. Ovojpat nitu Srbite, nitu Romite, nitu Vlasite, Turcite i Bo{wacite nemaat sili da se izborat za svoj pretstavnik vo Parlamentot dokolku nastapat samostojno na sobraniskite izbori. Analiti~kite centri davaat konkretni podatoci i statistiki okolu potrebniot cenzus za vlez vo prateni~kite klupi. Za da mo`e eden politi~ki subjekt da ima barem eden pratenik vo noviot sostav na Parlamentot potrebni mu se najmalku 9.000 glasovi {to so vakva teritorijalna podelba pretstavuva poraz za malite etni~ki grupi. Sekako vinovnicite za vakvite izborni scenarija se izgotvuva~ite, potpisnicite i sprovoditelite na famozniot Ramkoven dogovor od koj polza bi imale samo dvete najbrojni grupi, makedonskite i albanskite partii, odnosno partiite koi go oplodija dokumentot od Ohrid.

Da go postavime sega pra{aweto koga so vakov model Srbite ili Romite, Turcite ili Vlasite bi imale svoj pratenik vo makedonskoto sobranie? Nikoga{! Onie etni~ki partii koi se re{ija na ovie izbori da odat samostojno samo so potkrepa na svoite t.n. etni~ki glasovi, odnapred se osudeni na neuspeh. Sigurno e deka i samite se svesni za takvite kombinatoriki na ohridskite mirotvorci, pa ottamu za~uduva situacijata zo{to se re{ija na takov providen ~ekor.

Tipi~ni primeri za ve}e storenite i nepopravlivi gre{ki gi napravija nekolku etni~ki partii od tipot na PCER, Sojuzot na Romite, pa i del od albanskite politi~ki subjekti so poslab rejting kaj glasa~ite. Koga spomenatite romski partii bi dobile 9.000 glasovi za pratenik ako se znae deka vo Izbornata edinica br. 2 romski glasovi pove}e od 7.000 nikoga{ nemalo so vakva teritorijalna podelba. Ako se pridodade u{te faktot deka tie 7.000 glasovi bi se podelile me|u 4 ili 5 partii so svoi ogranoci me|u romskoto naselenie jasna e situacijata. Vakvata dramaturgija na ~etirite sili koi odlu~uvaa za vidot na izborniot proces navreme ja osuetija nekolku politi~ki partii so etni~ki predznak i vlegoa vo igrata na koalicii so pogolemite. Demokratskata partija na Srbite, Obedinetata partija na Romite i Demokratskata liga na Bo{wacite koaliciraat vo dru`bata na Crvenkovski i Penov {to pretstavuva edinstvena mo`nost za u~estvo vo naredniot sobraniski sostav. Na sli~en na~in toa go izvede i novokomponiranata partija na Dragi{a Mileti} koja vleze vo jatoto na Zmejkovski, kako i Gra|anskata alijansa na Makedonija vo koja ~lenuvaat pove}e etni~ki partii kako multietni~ka koalicija za ovie izbori. Na toj na~in {ansite se pogolemi otkolku samobendisaniot nastap pred elektoratot.

Trkata po~na sekoj so svoite aduti. Glasovite na izbira~ite se tuka, nikade ne begaat. [teta e za malite {to ne mo`at nekako da se rastegnat i zgolemat. Dobro bi im do{le na onie koi re{ija bitkata sami da ja teraat. No, interesno e toa {to del od onie partii koi na vakov ili onakov na~in vlegoa vo koalicionite strukturi na pogolemite ne se svesni za posledicite koi mo`at da gi snosat vo postizbornata bitka za za~uvuvawe na Makedonija. Dali so edinstveniot pratenik Srbin ili Rom, Tur~in ili Vlav se otslikuva t.n. multietni~ki karakter na dr`avata nasprema triesetina pratenici Albanci? Dali prifa}aweto na igrata na onie koi vlegoa vo "multietni~kiot" blok na Crvenkovski ne zna~i samo pravewe dekor i stavawe maska pred gra|anite i pred svetot deka eve imame multietni~ki so`ivot i zastapenost vo instituciite po etni~ka osnova, a od druga strana dr`avata e formalno bietni~ki podelena i terenski razgrani~ena? Pokrovitelite na vakvite providni izborni scenarija nemaat uspeh vo planot da ja za~uvaat zemjata, bidej}i so postavuvaweto na pratenici po etni~ka osnova, pa makar i po eden od sekoja nacionalnost, se razbira osven albanskata, pretstavuva grubo ma~kawe na o~ite prvo na liderite na partiite na nacionalnite malcinstva koi ja prifatija igrata i vtoro na gra|anite od nemakedonsko poteklo. Jasno e deka idejata za edna vakva nova opcija na sostavot na makedonskiot parlament doa|a odnadvor od ma{ineriite koi postavuvaat i urivaat vladi. Jasno e deka Crvenkovski ne saka del od svoite mesta da im gi raspredeli na nekolkumina od malcinstvata, pred s#, poradi igrite koi bi mo`ele otposle da proizlezat so kupuvawe na pratenicite od bogatite politi~ki sili i menuvawe na boite vo Sobranieto, no prinuden e na toa dokolku saka zatskriena me|unarodna poddr{ka. [to otposle }e izleze od ovaa ka{a jasno e? Va`no e samo da se dojde do foteljata, a kako so kogo i na koj na~in toa za ponuduva~ite na izbornite programi voop{to ne e bitno? Bitno e toa {to sega vo ovie triesetina dena kolku {to trae kampawata site }e n# spasuvaat od ne{to, koj od terorizmot, koj od kriminalot, mitoto i korupcijata. Nikako da se spasime od samite niv.

Patriot{tinata ovie denovi ja dostigna kulminacijata, no samo verbalno. De glavata ni ja krevaat gore pa dolu }e ni ja spu{tat, de Makedonija samo makedonska }e bila i s# do beskraj. Brat Qube u{te malku }e po~ne da se tepa po mitinzite ispukuvaj}i gi zborovite nebare vo Leunovo e pa puka so verbalni rafali kon simpatizerite i ~lenovite na svoeto VMRO. Veli ja odbranil i }e ja brani dr`avata, }e ja spasuva od terorizmot koj s# u{te ne e dokraj~en, a ne gleda deka vamu vo Skopje Ali Ahmeti gi rasposlal albanskite znamiwa od Bit pazar do [utka nebare vo Tirana ili Pri{tina si vlegol. Makedonskite znamiwa kri{um yirkaat niz {tab~iwata na makedonskite partii koi pove}e li~at na golubarnici otkolku na prostorija koja treba da go privle~e elektoratot. Taka li patriotite ni ja branat Makedonija?

Retorikata koja sekojdnevno ja slu{ame od politikantite u{te tolku mu dava pravo na obi~niot gra|anin, na makedonskiot izbira~ da frli somne` vrz seto ona {to ni go prika`uvaat i raska`uvaat. S# na s#, se o~ekuva{e mnogu pove}e od ponudite na site participienti vo izborniot proces. Se o~ekuva{e platforma za izlez od krizata, a ne napadi, kleveti za toa koj {to predal i prodal. Ovie kvalifikacii site gi znaeme i nema potreba od postojano povtoruvawe. Programite se poluprazni, polni samo so klasi~ni dosega videni vetuvawa za olku vrabotuvawa, za tolku stanovi kako da ne ja gledaat sopstvenata nesposobnost deka vo vakva situacija kakva {to vo momentov ja imame nie ne mo`eme gola ko`a da spasime, a ne pak da veruvame vo retorikite na Gruevski, Go{ev, Tupurkovski ili Andov.

Vtorata polovina od kampawata }e donese mnogu novi iznenaduvawa. Del od politi~kite reprezenti }e po~nat od fiokite da gi vadat nikoga{ nezastarenite predmeti za rabotite na protivnikot potkrepeni so, kako {to velat, verodostojni fakti i argumenti. [to se krie zad takvite falbi preostanuva da vidime? Od petti do petnaesetti septemvri o~ekuvame da bideme svedoci na mnogu frapantni soznanija sobrani od silni doma{ni i me|unarodni slu`bi i organizacii koi }e govorat za nekolkugodi{noto propa|awe na ovaa zemja kako od bezbednosen, taka i od ekonomski aspekt. Koj {to pravel, koj {to potpi{uval i so kogo potpi{uval, koj kakva strategija vodel? Dali toa }e zna~i i iznesuvawe na vistinskata vistina ili pak seto }e se donaduva i iskomplikuva za izborni i politi~ki celi, }e zavisi od verodostojnosta i kompetentnosta na li~nostite koi }e go napravat t.n. otkrivawe na nepoznatoto i zatskrienoto.

Kako i da e, ako nemame vistinska predizborna ponuda, ako nemame strategija za vistinska idnina i blagosostojba, barem }e imame nova cirkusijada od koja site }e se smeeme, a na krajot }e pla~eme. "Smejte se, smejte se, ama eden den }e pla~ite" - im pora~a pred desetina godini najpopularniot pratenik vo prviot sostav na makedonskoto sobranie, Mitko Atanasovski. Go pominavme li denot za pla~ewe ili u{te ne ni e dojden?