SO(@)IVOTOT GI UBI POLICAJCITE!?

Postojano `iveeme pod presija, pod strav {to ja preizvikuvaat ubistvata, grabe`ite, nasilstvata, blokadata na soobra}ajnicite, osloboduvaweto na teroristite itn.

O~igledno nekoj postojano ni ja ubiva nade`ta za mir. Nekoj ni go ubiva vremeto. N# ubiva vo poim. Namerno ni ja uni{tuva dr`avata.

Zatoa nie postojano ~ekame nekoj ne{to da prezeme, a ni se slu~uva...s# osven ne{to ubavo! Tragikomedija vo koja besednicite (politi~arite) {etaat so svojata dvorska svita i se ~atalat, a od zad grb ni umiraat branitelite na makedonskata nacionalna ~est i dr`avnost. Ako presmetame, brojkata stasa do osumdesetina.

Vinovnicite za krizata, za vojnata, za nacionalniot debakl i raspa|aweto na Republika Makedonija, vo borbata za vlast ni go plaknat umot so slatki zborovi, a vo Gostivar na podmolen na~in bea ubieni dvajca makedonski policajci od rezervnot sostav - Dail Jankovski i Aleksandar Nikoli}.

Po krvaviot vikend s# e mo`no. Nema da kurtulime od vojna. I natamu }e ima tenzii, zaginati i kidnapirani. Nikoj nema da gi broi. S# se ~eka, ama ne se znae koga i kade }e pukne. Me|utoa, tikvata lani pukna. Ova {to ni se slu~uva e samo uvertira na dolgonajavenata katarza i o~ekuvanite nastani. Na obi~niot patalec, makedonskiot narodec, koj konzumira{e u{te edna bomba ka{ikara vo skopskata naselba ^ento, ne mu e do so(@)ivot!? Toj padna kako i berlinskiot yid. Se urna kako kula od karti.

Zarem po ova treba da im se veruva na politi~arite: na Lub~o, na Branko, na brat Qube, na Xaferi, Aliti, Ahmeti? Zarem treba da im se veruva na lu|eto {to ne se lu|e, tuku yverovi? Zarem treba u{te krv da se prolie? Zarem treba da im se veruva na ku~iwata!? Ti rani go, a toa em lae, em kasa, em ubiva. Vpro~em, zo{to nedol`nite policajci otidoa jabana? Zad ovoj teroristi~i akt, koj nekoi sakaa da go ubla`at so banditska rabota, ima golema politi~ka pozadina. Ima nacionalna, kulturna omraza. Toa e najvisokiot stadium na krizata {to vo poslednive dvanaeset godini tlee{e na Balkanot i vo Makedonija. Vo nea se vme{ani mnogu strani, od doma{ni do stranski faktori. Sekoj so svoj ar{in ja premeruva i ja preoruva ispustenata zemja makedonska. Sekoj ja vovlekuva vo vulkanskoto grotlo na pekolot.

Policajcite {to patroliraa vo gostivarskata naselba Ciglana, a vrz niv be{e strelano od avtomatska pu{ka so rafalni istreli od patni~ko motorno vozilo, tragi~no zaginaa. No, za kogo? Za Republika Makedonija, ili za politi~arite i za nivnite crni biznisi?!

Po ova definitivno nema uslovi za normalni demokratski parlamentarni izbori. Republika Makedonija se nao|a vo komatozna sostojba, takanare~ena tivka vojna. Agonijata za makedonskiot narod prodol`uva. Od sekoe }o{e, agol, demnee opasnost, demnee smrtta. Teroristite, odnosno i politi~arite i bandidite, vladeat so zemjava. Nasekade se zakanuvaat, ucenuvaat i prodol`uvaat da go teroriziraat normalniot svet. Zatoa vo Makedonija s# e mo`no, samo ne mir i blagosostojba. Vpro~em, i ne sme nau~eni da `iveeme vo mir. Toj e skaran so narodot i zatoa ni se povtoruva makedonskata tradicionalna istorija. Ako nekoga{ Makedonecot za Tur~inot be{e kaurin, sega Makedoncite vo sopstvenata zemja stanaa cigani-~ergari.

Makedonci vo Tetovo i vo Gostivar ima s# pomalku. Kako ~ergarite begaat od svoite domovi i lutaat po zemjata {to umira. Nikoj ne se gri`i za niv i nikoj ni{to ne prezema. Site mol~at, a znaat {to ni se slu~uva. Tivko etni~ko ~istewe. Vo ovaa napnata i traorna situacija najlesno im e na polti~arite, bidej}i lesno mo`at da abdiciraat, da fatat usvet. [to }e pravi makedonskiot narod? [to }e pravi narodot bez sopstvena dr`ava? Imame li nie kone~no dr`ava, policija, vojska?

Vsu{nost, dali e `iva Republika Makedonija? Ako nekoj voop{to go znae odgovorot, toa sigurno go znaat onie {to ova go isplaniraa. Zatoa go `neat svojot danok. Danokot vo krv. Sega ginat poedinci, a utre... Brojot }e bide bezbroj. Uzdite odamna se ispu{teni. Policijata ne intervenira na istrelite i na pukotnicite. Taa po naredba mol~i, ili bara dozvola od me|unarodnata zaednica. Taa ne apsi. Nea ja apsat, ja pcujat i teraat vo....

Denes e te{ko da se bide policaec. Sekoj so niv si igra majtap, "mi`itatara". Za ova se vinovni site, od izbira~ite do nivnite izbranici koi se salonski ricari i brzopleti krstonosci.

Slavata ne se dobiva so zborovi, tuku so dela. Zatoa prviot policaec brat Qube pred s# e parader, a ne heroj ili garant za slobodnoto dvi`ewe na gra|anite na RM. No, i toj e prviot vinovnik za site podmolni i nedol`ni zaginati policajci.

Ministerstvoto za vnatre{ni raboti go vospostavi ustavno-pravniot poredok i redot i mirot vo dr`avata, no bezbednosnata situacija s# u{te ostanuva otvoreno pra{awe. Ni{to ne mo`e da se napravi so nekoja hemiska ili matemati~ka formula za da se ka`e deka od 31 juli ili od 16 septemvri vo Makedonija }e po~ne da te~e med i mleko i oti s# }e bide idealno i na planot na bezbednosta i na planot na ekonomijata i vrabotuvaweto, izjavi neodamna ministerot za vnatre{ni raboti na Republika Makedonija, Qube Bo{kovski.

Nie morame da bideme objektivni i da ka`eme {to mo`eme od ovoj del da ponudime. Nie mo`eme da ja ponudime makedonskata policija, taa patrolira na terenot, maksimalno se gri`i za vospostavuvawe na javniot red i mir po vospostavuvaweto na ustavno-pravniot poredok. Fakt e deka sega nemame krizni regioni, zboruvame so edna nova terminologija za porane{ni krizni regioni ne samo deklarativno, tuku i prakti~no, bidej}i incidentite se mnogu namaleni, duri i nezna~itelni vo odnos na ona {to go imavme za vreme na tatkovinskata vojna, a i posle toj period do vospostavuvaweto na 24-~asovnoto patrolirawe, odnosno ispolnuvaweto na Planot koj be{e postaven od makedonskata policija, potencira Bo{kovski za MIA.

Toj konstatira deka vo zemjava postojat nekolku "klasi~ni bandi" koi bukvalno go teroriziraat albanskoto naselenie vo op{tinite vo Kumanovo, vo skopskite sela kade {to prete`no `iveat Albanci i vo Tetovsko i vo Kumanovsko. Me|utoa, zaborava deka mnogupati, barem i deklarativno, vetuval deka }e ja vrati kontrolata na teritorijata na Republika Makedonija. Taa ne se brani so ostri i kusi zborovi, tuku so odredeni konkretni i nebrzopleti akcii.

Sledej}i ja dosega{na policiska politi~ka i funkcionerska kariera na brat Qube, taktikata ne ja smenil. Postojano upa|a vo stapici i katastrofalni gre{ki, a ottamu se vra}a na `e{kata stolica blagodarenie na premierot Georgievski, koj s# u{te go ~uva i neguva, za{to mu treba kako xoker i pion. Zatoa Bo{kovski e mnogu kontroverzen i nepostojan vo sopstvenite stavovi. Jamkata {to postojano mu visi okolu vratot sam si ja stava, nikoj drug.

Ako dosega si gi priznae{e gre{kite, toga{ negovata kariera kako politi~ar vrtoglavo }e ode{e ugore. Vaka, toj mora da ja snosi odgovornosta za lo{oto vodewe na policijata i golemite `rtvi. Masovnite ubistva kaj Trebo{, kaj Gostivar, nemu mu odat na du{a. Nikoj drug ne rakovodi so policijata, osven ako stilot mu odgovara na Premierot i negovite najbliski sorabotnici. Zatoa mo`eme da se posomnevame deka xokerot vsu{nost e i samiot `rtven jarec za idninata i sudbinata na Republika Makedonija.

Vo ovoj moment Georgievski ne mo`e da se presmeta ili da se otka`e od doverliviot minister, bidej}i politi~kata kampawa e vo tek. Ako toa dosega saka{e da go stori, mo`e{e mnogu porano da go napravi u{te pri prvata avantura kaj Go{ince. Me|utoa, taa dupka ja zatvori Quben Paunovski. Vo momentov i Georgievski i brat Qube mnogu znaat za nivnite crni damki vo politi~kata kariera.

Zatoa samo stravot vo koskite im go ~uva `ivotot, makar {to toj i krvavo i predavni~ki e zaraboten. Mnogu argumenti naveduvaat na konstatacijata deka vsu{nost dvajcata se slabi politi~ari, koi na odredeni mo}nici im slu`at za paravan.

Vo taa luda i pomalku rasipni~ka igra ne se `alat `ivotite na policajcite. Se koristi nivnata maka, nivnata pozicija, nivniot ~esen patriotizam za postignuvawe na odredeni zatkulisni celi. Tie se dovolno mo}ni i silni {tom mo`at da ja smenat istorijata i sudbinata na edna zemja. Vpro~em, lani vo mart ili april se obidoa da ja prekrojat Republika Makedonija, no ne uspeaja da ja predvidat reakcijata na makedonskiot narod. Zatoa s# u{te im se potrebni vaka lesno potkuplivite makedonski politi~ari. S# dodeka im trebaat kako plen }e bidat interesni, a podocna najverojatno }e se najdat vo Hag, ili pred novoosnovaniot me|unaroden sud za voeni zlostorstva. Ovoj vtoriot }e im odi vo prilog, bidej}i e mnogu poobjektiven za razlika od Ha{kiot tribunal. Toj }e im obezbedi pravedno sudewe, koe na zlostornicite }e im ovozmo`i u{te pove}e da do`iveat i da se so`iveat so ulogata na nivnite `rtvi i nivnite maki. Zatoa, najnovoto ubistvo na policajcite e samo edno par~e od mozaikot koj po s# izgleda se dovr{uva. Umetnicite ni se pred o~i. Nivnite potpisi ne se napi{ani so nevidlivo mastilo!?