o presret na
parlamentarnite izbori topkata za 7.421 proterano lice i za dvanaesette
kidnapirani Makedonci se prefrla na nekoja nova politi~ka garnitura. Mnogu
lu|e se "pravat na To{o" koga se vo pra{awe tragediite i toa na pragot od 21
vek. Proterani, maltretirani, obespraveni, degradirani i {to e najtragi~no
kidnapirani gra|ani na Republika Makedonija se vo is~ekuvawe da
profunkcionira pravdata vo dr`avava.
Ima li kraj na makite i stradawata na makedonskiot narod? Ima li podobro
utre koga seto ova }e prestavuva samo bolno minato koe nikoga{ nema da se
povtori?
KADE SE?
@ivotot na dvanaesette kidnapirani Makedonci s# u{te pretstavuva enigma,
dodeka nivnite rodnini tvrdat deka se `ivi i deka dobile pismo od
eden Albanec vo koe se veli deka site tie bile `ivi i oti se nao|ale na
teritorijata na Kosovo i vo Tetovsko. Obvinuvawe e upateno na adresa na
Ministerstvoto za vnatre{ni raboti zatoa {to ne gi prezelo potrebnite
istra`ni merki i ne razgovaralo so Makedonci {to porano bile kidnapirani i
se podgotveni da pomognat vo istragata. Direktorot na Biroto za javna
bezbednost na MVR, Goran Mitevski, na sednicite na dve sobraniski komisiii
posveteni na kidnapiranite lica najavi skoro prezentirawe na kompletnite
dokazi i dosieja od strana na MVR povrzani so kidnaperite na Makedoncite, za
da bidat osudeni pred nadle`nite organi.

"Do koga }e `iveeme vo studentski domovi", se pra{uvaat
proteranite Makedonci
Nikomu ne mu e gajle za nas. Za kratko vreme s# }e izneseme vo javnosta,
zasega ne mo`eme da go otkrieme pismoto i na{ite izvori, bidej}i istite
informacii }e gi izgubime. Voop{to ne sme zadovolni od odnosot na Komisijata
na Evropskata komisija, nadle`na za na{iot slu~aj. Edinstveno zasega imame
doza na doverba od specijalniot pratenik Alen le Roa koj nao|a vreme za
na{ite maki. Ne najavuvame i ne pravime pove}e blokadi, oti ne sakame
nevinite gra|ani da gi voznemiruvame. Nie sme ubedeni deka na{ite rodnini se
`ivi, veli Vojo Gogovski, pretstavnik na rodninite na kidnapiranite
Makedonci, koj be{e i na sredbata so Ali Ahmeti.
Spored pratenikot Milan~o ^erkezov, na sednicite na dvete sobraniski
komisii bile pokaneti i Ali Ahmeti i Daut Rexepi - Leka, no tie ne se
odzvale na povikot. Na pra{aweto zo{to MVR dosega ne gi povikal na
informativen razgovor direktno involviranite vo slu~ajot kidnapirani, pritoa
se misli na Ahmeti i Leka, Mitevski e so odgovor deka takviot razgovor ne e
sekoga{ neophoden i deka MVR ima i drugi metodi za rabota. Za pretstavnikot
na EU, Le Roa, slu~ajot ne e re{en i treba da se prodol`i so rabota.
Problemite mo`e da se re{at, ako ima politi~ka volja vo Vladata, veli
Ketrin Bomber`e, prestavni~ka na Me|unarodnata komisija za is~eznati lica,
koja e vlu~ena vo slu~ajot so kidnapiranite po barawe na Trajkovski. Spored
nea, na prostorite na porane{nite jugoslovenski republiki is~eznale okolu
47.000 lica.
BEZ POKRIV
Vo semejstva se smesteni 5.447 proterani Makedonci, a 1.974 lica se vo
kolektivni centri. Najmnogu od niv - 461 - se smesteni vo studentskiot dom "Stiv
Naumov" i 282 vo Hotelot Pelagonija, veli portparolot na Crveniot Krst
na Republika Makedonija, Sa{o Taleski.

"Ubedeni sme deka na{ite rodnini se `ivi" - Vojo Gogovski
Proteranite Makedonci se nadvor od svoite vekovni ogni{ta pove}e od edna
godina. Pod tu| pokriv, so bolka za izgorenite ogni{ta vo koi i ponatamu ne
im e bezbeden `ivotot, tie go `iveat ednoli~ieto na prifatnite centri.
Belkim po izborite nekoj }e se seti na nas i }e ni izleze vo presret da
ni pomogne da `iveeme kako {to `iveevme. Koga povtorno }e bideme svoi na
svoeto, se pra{uvaat proteranite Makedonci.