udskiot spor te`ok dva
miliona (spored nekoi duri ~etiri milioni!) avstraliski dolari, nare~en u{te
i "makedonski", koj go vodi Vladikata Petar vo imeto na Svetiot arhijerejski
sinod na MPC protiv sopstvenite bra}a Makedonci vo Avstralija, prodol`i na
14 avgust ovaa godina, predizvikuvaj}i golem interes vo javnosta.
Sudnicata vo koja zapo~nal pretresot na dokazite i izjavite bila premala
da gi sobere site Makedonci koi baraat pravda pred avstraliskiot zakon da gi
za{titi nivnite imoti od Vladikata Petar koj voop{to ne e prifaten, poto~no
e omrazen kaj na{ite sonarodnici vo ovaa dale~na zemja. Na sudskiot pretres
prvin stanalo zbor za sopstvenosta na imotot, koj pripa|a na Makedonskata
zaednica, odnosno imotot na Makedonskata pravoslavna crkovna op{tina "Sveta
Petka" koja e prva dadena na sud od strana na Svetiot sinod na MPC. Sramno e
da se spomene deka bitkata se vodi me|u Makedonci i toa za pari.
@RTVA
Na{ite sonarodnici se `rtvuvale, delele od svoeto par~e leb za da ja
izgradat crkvata "Sveta Petka" kako i drugi pravoslavni svetili{ta, a
Avstralisko-novozelandskiot Vladika Petar istoto saka da im go otu|i vo
interes na MPC. Prvoobvinet vo slu~ajot e porane{niot pretsedatel na
Makedonskata pravoslavna zaednica i crkvata "Sveta Petka", Lambe Mitrevski.
Sporen e imotot ~ija vrednost se procenuva na tri milioni avstraliski dolari
i toa: crkvata, salata za sostanoci, konacite i detskite jasli.
Za parohjanite, migranti koi se `rtvuvale davaj}i gi svoite ku}i pod
hipoteka za da ja izgradat crkvata i drugite pridru`ni i sportski objekti,
postapkata na Vladikata Petar e kra`ba {to ja vr{i edna crkva nadvor od
dr`avata. Pridru`uvan so "gorili", vladikata Petar pred vlezot na sudot
izjavil deka negoviot sudski proces protiv vernicite na crkovnata op{tina i
crkvata "Sveta Petka" se vodi za utvrduvawe na crkovnoto pravo i crkovnata
vlast. Koe e samo toa crkovno pravo i vlast, se pra{uvaat pravoslavnite
vernici od Avstralija koga nekoj saka da im go odzeme ona za {to makotrpno
rabotele i gladuvale.
Vo 70-tite godini so maka ja izgradivme na{ata crkva, trieset godini
podocna vladikata Petar doa|a vo Avstralija i saka da prezeme kontrola, no
zaednicata go odbi. Tie ne sakaat upravata da mu ja dadat na nekoj od nadvor
ili koja bilo druga vlast, veli prvoobvinetiot Lambe Mitrevski.
Sudskite dokumenti poka`aa deka sporot predizvikal raskol vo crkvata, po
{to "Sveta Petka" se priklu~ila kon nova crkva, Makedonska pravoslavna crkva
vo Avstralija. Taa go izbrkala sve{tenikot nazna~en od Vladikata Petar i
zela drug sve{tenik, otec Xeparovski. Otec Xeparovski potoa bil raspopen od
vladikata.
Vo ovaa sudska postapka Vladikata Petar bara siot imot da mu bide
prefrlen nemu za potrebite na Makedonskata pravoslavna crkva. Toj veli deka
poverenicite ne go priznale nego kako avtoritet, go izbrkale novonazna~eniot
sve{tenik i odbivale da mu dadat pet otsto od prihodot na crkvata. Vladikata
Petar go bara toj pari~en prilog, kako i sve{teni~kite primawa za izminatite
pet godini.
Slu~ajot kako da nema kraj. Vladikata Petar prisustvoto na telohraniteli
go opravduva so toa {to za slu~ajov dobival smrtni zakani, no rekol deka e
podgotven da umre za svojata crkva. Interesno e toa {to, iako toj tvrdi deka
se `rtvuva za crkvata, sepak se gri`i za svojot sopstven `ivot koga ete
tro{i pari za anga`irawe na lica koi }e go {titat od besot na negovite
vernici koi saka da gi "potkrade", kako {to izjavuvaat na{ite sonarodnici.
U{te postra{en e faktot {to go iznesuvaat avstraliskite mediumi deka eden
od negovite telohraniteli bil osuduvan za prodavawe na droga, pa negovata
pridru`ba ja proglasuvaat kako "telohraniteli kako rezil".
Celiot slu~aj u{te edna{ ja vozbudi Makedonskata zaednica vo Avstralija.
Tie mu zabele`uvaat na Vladikata Petar deka vnesuva raskol od al~nost za
pari.
"Daj vratete go nazad barem malku glava da kreneme. Bel den ne vidovme
otkako e toj tuka", velat Makedoncite od Avstralija.
RASKOL
Sudijata Hamilton kako i advokatite od dvete strani, na nekolku pati ja
potvrdile me|usebnata soglasnost deka sporot ne e nitu za vera nitu za
kanoni, tuku za toa dali lokalnata makedonska zaednica ili Petar (odnosno
Arhierej nazna~en od Sinodot) treba da upravuvaat so imotite i sredstvata na
MPCO "Sv. Petka". Za negoviot argument, Petar se slu`i so nekakov si
pravilnik koj osnova~ite na "Sv. Petka" go odobrile vo 1976, so cel da
dobijat sve{tenik, vo koj se veli deka so Op{tinata upravuva arhierej. Site
`ivi osnova~i na MPCO "Sv. Petka" svedo~ele protiv Petar. Sudijata i
advokatite od dvete strani isto taka potvrdija, bez nikakvi dilemi, deka
~lenot vo Ustavot na MPCO "Sv. Petka" koj veli deka "Imotite mu pripa|aat na
~lenstvoto" nikoga{, spored avstraliskite zakoni, ne mo`el da zna~i deka
imotot slu`i za privatnite potrebi na ~lenovite, tuku samo deka imotite i
sredstvata treba da slu`at za zaedni~kite dobrotvorni celi na Op{tinata,
odnosno Zdru`enieto, kako {to se postaveni od ~lenstvoto. So toa se ras~isti
apsurdnata laga koja{to Petar bez tronka sovest ja primenuva vo negovite
propagandi vo Makedonija, kade {to poznavaweto na avstraliskiot praven
sistem e na mnogu nisko nivo, kako i me|u nekoi naivni Makedonci vo
Avstralija so mnogu nisko nivo na pismenost. Vo Avstralija postoi golem gnev
kon Arhiepiskopot i Sinodot na MPC zaradi toa {to mu pomognaa ili mu
dozvolija na srbomanot Petar da nanese tolku finansiska i duhovna {teta na
Makedonskata zaednica vo Avstralija i da go naru{i ugledot na MPC. [to i da
se slu~i na Sudot, za sou~esnicite vo ova zlostorstvo protiv makedonskiot
narod vo Avstralija }e ostane mnogu malku mesto me|u makedonskata zaednica
vo Avstralija. Duri i da dobijat nekoja crkva vrz osnova na dokument
potpi{an pod pritisok pred 20 ili 30 godini, sepak }e im bidat potrebni
mnogu telohraniteli za da vleguvaat vo koja bilo makedonska crkva vo Nov
Ju`en Vels, so isklu~ok na provinciskoto grat~e Port Kembl. ]e bidat
potrebni drasti~ni promeni vo sostavot na SAS za da se nadmine raskolot
nanesen od strana na Petar, so pomo{ na Jovan, Stefan, Naum i Timotej, velat
Makedoncite od Avstralija. Znaej}i ja nivnata ne~ista sovest i faktot deka
Petar se pla{i duri i vo sudnica da vleze bez telohraniteli, se pra{uvame
kolku telohraniteli imaat namera da nosat so sebe za tie ili nivni "popovi"
vo idnina da vlezat vo koj bilo makedonski hram vo Sidnej, Volongong ili
Wukastel? Na ovie la`ni vladici i sve{tenici, poto~no farisei, izgleda }e im
ostanat samo novoverskite zgradi vo koi Petar i negovite proterani
sve{tenici ve}e ~etiri godini baraat nepravoslaven azil, veli Igor
Avramovski, pretsedatel na Zdru`enieto na makedonskite op{tini vo
Avstralija.
IMA LI KRAJ?
Na{ite sonarodnici od dale~niot kontinent imaat mnogu pra{awa povrzani so
makata {to im ja skroi Vladikata Petar, kogo ako kletvite go fa}aa, kade
denes }e mu be{e krajot!
Dali so pomo{ na g. Petar s# u{te }e se raznebituva duhovnoto makedonsko
tkivo na pettiot kontinent? Dokolku Poglavarot naumil da dojde vo kanonska
vizitacija na makedonskite pravoslavni crkovni op{tini vo Avstralija, redno
bi bilo upravite na istite da gi izvesti pismeno, se razbira, dokolku smeta
deka e Poglavar na istite. Nam vo dijasporata ni trebaat svetite hramovi.
Zatoa narodot gi grade{e. Ne sakame nikoj so sila da n# tera vo crkvata,
nitu da n# brka od crkvata, velat Makedoncite od Avstralija. Ne
sudete, mu pora~uvaat tie na Petar, oti narodot e gotov da vi presudi!
Vo Statutot na Makedonskata pravoslavna eparhija za Avstralija i Nov
Zeland pod ~len 13 precizirani se site prava i dol`nosti na eparhiskiot
arhijerej i toa e sodr`ano vo 31 potto~ka od ovoj ~len.
Sudeweto prodol`uva i ponatamu, a so toa prodol`uva da se zgolemuva i
sramnata damka frlena vrz makedonskiot narod vo ovoj del od dr`avava.