POLITIKA

Raskolot na MPC vo Avstralija prodol`uva na sud

VLADIKATA PETAR VO VOJNA SO VERNICITE

Pi{uva: Renata MATESKA

  • Vo 70-tite godini so maka ja izgradivme na{ata crkva, trieset godini podocna Vladikata Petar doa|a vo Avstralija i saka da prezeme kontrola, no zaednicata go odbi. Tie ne sakaat upravata da mu ja dadat na nekoj od nadvor ili koja bilo druga vlast, veli prvoobvinetiot Lambe Mitrevski.
  • Pridru`uvan so "gorili" Vladikata Petar pred vlezot na sudot izjavil deka negoviot sudski proces protiv vernicite na crkovnata op{tina i crkvata "Sveta Petka" se vodi za utvrduvawe na crkovnoto pravo i crkovnata vlast. Koe e samo toa crkovno pravo i vlast, se pra{uvaat pravoslavnite vernici od Avstralija koga nekoj saka da im go odzeme ona za {to makotrpno rabotele i gladuvale.
  • Celiot slu~aj u{te edna{ ja vozbudi makedonskata zaednica vo Avstralija. Tie mu zabele`uvaat na Vladikata Petar deka vnesuva raskol od al~nost za pari. "Daj vratete go nazad barem malku glava da kreneme. Bel den ne vidovme otkako e toj tuka", velat Makedoncite od Avstralija.

Sudskiot spor te`ok dva miliona (spored nekoi duri ~etiri milioni!) avstraliski dolari, nare~en u{te i "makedonski", koj go vodi Vladikata Petar vo imeto na Svetiot arhijerejski sinod na MPC protiv sopstvenite bra}a Makedonci vo Avstralija, prodol`i na 14 avgust ovaa godina, predizvikuvaj}i golem interes vo javnosta.

Sudnicata vo koja zapo~nal pretresot na dokazite i izjavite bila premala da gi sobere site Makedonci koi baraat pravda pred avstraliskiot zakon da gi za{titi nivnite imoti od Vladikata Petar koj voop{to ne e prifaten, poto~no e omrazen kaj na{ite sonarodnici vo ovaa dale~na zemja. Na sudskiot pretres prvin stanalo zbor za sopstvenosta na imotot, koj pripa|a na Makedonskata zaednica, odnosno imotot na Makedonskata pravoslavna crkovna op{tina "Sveta Petka" koja e prva dadena na sud od strana na Svetiot sinod na MPC. Sramno e da se spomene deka bitkata se vodi me|u Makedonci i toa za pari.

@RTVA

Na{ite sonarodnici se `rtvuvale, delele od svoeto par~e leb za da ja izgradat crkvata "Sveta Petka" kako i drugi pravoslavni svetili{ta, a Avstralisko-novozelandskiot Vladika Petar istoto saka da im go otu|i vo interes na MPC. Prvoobvinet vo slu~ajot e porane{niot pretsedatel na Makedonskata pravoslavna zaednica i crkvata "Sveta Petka", Lambe Mitrevski. Sporen e imotot ~ija vrednost se procenuva na tri milioni avstraliski dolari i toa: crkvata, salata za sostanoci, konacite i detskite jasli.

Za parohjanite, migranti koi se `rtvuvale davaj}i gi svoite ku}i pod hipoteka za da ja izgradat crkvata i drugite pridru`ni i sportski objekti, postapkata na Vladikata Petar e kra`ba {to ja vr{i edna crkva nadvor od dr`avata. Pridru`uvan so "gorili", vladikata Petar pred vlezot na sudot izjavil deka negoviot sudski proces protiv vernicite na crkovnata op{tina i crkvata "Sveta Petka" se vodi za utvrduvawe na crkovnoto pravo i crkovnata vlast. Koe e samo toa crkovno pravo i vlast, se pra{uvaat pravoslavnite vernici od Avstralija koga nekoj saka da im go odzeme ona za {to makotrpno rabotele i gladuvale.

Vo 70-tite godini so maka ja izgradivme na{ata crkva, trieset godini podocna vladikata Petar doa|a vo Avstralija i saka da prezeme kontrola, no zaednicata go odbi. Tie ne sakaat upravata da mu ja dadat na nekoj od nadvor ili koja bilo druga vlast, veli prvoobvinetiot Lambe Mitrevski.

Sudskite dokumenti poka`aa deka sporot predizvikal raskol vo crkvata, po {to "Sveta Petka" se priklu~ila kon nova crkva, Makedonska pravoslavna crkva vo Avstralija. Taa go izbrkala sve{tenikot nazna~en od Vladikata Petar i zela drug sve{tenik, otec Xeparovski. Otec Xeparovski potoa bil raspopen od vladikata.

Vo ovaa sudska postapka Vladikata Petar bara siot imot da mu bide prefrlen nemu za potrebite na Makedonskata pravoslavna crkva. Toj veli deka poverenicite ne go priznale nego kako avtoritet, go izbrkale novonazna~eniot sve{tenik i odbivale da mu dadat pet otsto od prihodot na crkvata. Vladikata Petar go bara toj pari~en prilog, kako i sve{teni~kite primawa za izminatite pet godini.

Slu~ajot kako da nema kraj. Vladikata Petar prisustvoto na telohraniteli go opravduva so toa {to za slu~ajov dobival smrtni zakani, no rekol deka e podgotven da umre za svojata crkva. Interesno e toa {to, iako toj tvrdi deka se `rtvuva za crkvata, sepak se gri`i za svojot sopstven `ivot koga ete tro{i pari za anga`irawe na lica koi }e go {titat od besot na negovite vernici koi saka da gi "potkrade", kako {to izjavuvaat na{ite sonarodnici.

U{te postra{en e faktot {to go iznesuvaat avstraliskite mediumi deka eden od negovite telohraniteli bil osuduvan za prodavawe na droga, pa negovata pridru`ba ja proglasuvaat kako "telohraniteli kako rezil".

Celiot slu~aj u{te edna{ ja vozbudi Makedonskata zaednica vo Avstralija. Tie mu zabele`uvaat na Vladikata Petar deka vnesuva raskol od al~nost za pari.

"Daj vratete go nazad barem malku glava da kreneme. Bel den ne vidovme otkako e toj tuka", velat Makedoncite od Avstralija.

RASKOL

Sudijata Hamilton kako i advokatite od dvete strani, na nekolku pati ja potvrdile me|usebnata soglasnost deka sporot ne e nitu za vera nitu za kanoni, tuku za toa dali lokalnata makedonska zaednica ili Petar (odnosno Arhierej nazna~en od Sinodot) treba da upravuvaat so imotite i sredstvata na MPCO "Sv. Petka". Za negoviot argument, Petar se slu`i so nekakov si pravilnik koj osnova~ite na "Sv. Petka" go odobrile vo 1976, so cel da dobijat sve{tenik, vo koj se veli deka so Op{tinata upravuva arhierej. Site `ivi osnova~i na MPCO "Sv. Petka" svedo~ele protiv Petar. Sudijata i advokatite od dvete strani isto taka potvrdija, bez nikakvi dilemi, deka ~lenot vo Ustavot na MPCO "Sv. Petka" koj veli deka "Imotite mu pripa|aat na ~lenstvoto" nikoga{, spored avstraliskite zakoni, ne mo`el da zna~i deka imotot slu`i za privatnite potrebi na ~lenovite, tuku samo deka imotite i sredstvata treba da slu`at za zaedni~kite dobrotvorni celi na Op{tinata, odnosno Zdru`enieto, kako {to se postaveni od ~lenstvoto. So toa se ras~isti apsurdnata laga koja{to Petar bez tronka sovest ja primenuva vo negovite propagandi vo Makedonija, kade {to poznavaweto na avstraliskiot praven sistem e na mnogu nisko nivo, kako i me|u nekoi naivni Makedonci vo Avstralija so mnogu nisko nivo na pismenost. Vo Avstralija postoi golem gnev kon Arhiepiskopot i Sinodot na MPC zaradi toa {to mu pomognaa ili mu dozvolija na srbomanot Petar da nanese tolku finansiska i duhovna {teta na Makedonskata zaednica vo Avstralija i da go naru{i ugledot na MPC. [to i da se slu~i na Sudot, za sou~esnicite vo ova zlostorstvo protiv makedonskiot narod vo Avstralija }e ostane mnogu malku mesto me|u makedonskata zaednica vo Avstralija. Duri i da dobijat nekoja crkva vrz osnova na dokument potpi{an pod pritisok pred 20 ili 30 godini, sepak }e im bidat potrebni mnogu telohraniteli za da vleguvaat vo koja bilo makedonska crkva vo Nov Ju`en Vels, so isklu~ok na provinciskoto grat~e Port Kembl. ]e bidat potrebni drasti~ni promeni vo sostavot na SAS za da se nadmine raskolot nanesen od strana na Petar, so pomo{ na Jovan, Stefan, Naum i Timotej, velat Makedoncite od Avstralija. Znaej}i ja nivnata ne~ista sovest i faktot deka Petar se pla{i duri i vo sudnica da vleze bez telohraniteli, se pra{uvame kolku telohraniteli imaat namera da nosat so sebe za tie ili nivni "popovi" vo idnina da vlezat vo koj bilo makedonski hram vo Sidnej, Volongong ili Wukastel? Na ovie la`ni vladici i sve{tenici, poto~no farisei, izgleda }e im ostanat samo novoverskite zgradi vo koi Petar i negovite proterani sve{tenici ve}e ~etiri godini baraat nepravoslaven azil, veli Igor Avramovski, pretsedatel na Zdru`enieto na makedonskite op{tini vo Avstralija.

IMA LI KRAJ?

Na{ite sonarodnici od dale~niot kontinent imaat mnogu pra{awa povrzani so makata {to im ja skroi Vladikata Petar, kogo ako kletvite go fa}aa, kade denes }e mu be{e krajot!

Dali so pomo{ na g. Petar s# u{te }e se raznebituva duhovnoto makedonsko tkivo na pettiot kontinent? Dokolku Poglavarot naumil da dojde vo kanonska vizitacija na makedonskite pravoslavni crkovni op{tini vo Avstralija, redno bi bilo upravite na istite da gi izvesti pismeno, se razbira, dokolku smeta deka e Poglavar na istite. Nam vo dijasporata ni trebaat svetite hramovi. Zatoa narodot gi grade{e. Ne sakame nikoj so sila da n# tera vo crkvata, nitu da n# brka od crkvata, velat Makedoncite od Avstralija. Ne sudete, mu pora~uvaat tie na Petar, oti narodot e gotov da vi presudi!

Vo Statutot na Makedonskata pravoslavna eparhija za Avstralija i Nov Zeland pod ~len 13 precizirani se site prava i dol`nosti na eparhiskiot arhijerej i toa e sodr`ano vo 31 potto~ka od ovoj ~len.

Sudeweto prodol`uva i ponatamu, a so toa prodol`uva da se zgolemuva i sramnata damka frlena vrz makedonskiot narod vo ovoj del od dr`avava.


 

Gore

 

Copyright © 2002 "MAKEDONSKO SONCE"