evoltirana od odnosot
na vrabotenite vo Makedonskoto radio - Radio Skopje, vnukata na Goce Del~ev,
gospo|a KaterinaTrajkova - Nurxieva, ili popoznata kako tetka Kate, isprati
pismo do na{ata Redakcija. Vo nego taa veli deka na prvi avgust vo ranite
utrinski ~asovi, slu{aj}i ja emisijata na Makedonskoto radio - Radio Skopje
vo koja se emituvale pozdravi za vtori avgust od razli~ni kraevi, bilo
soop{teno deka pretsedatelot na Sobranieto na RM, Stojan Andov, }e ima govor
vo Sobranieto posveten na prviot pretsedatel na Makedonija, Metodija Andonov
- ^ento. Toa ja predizvikalo od doma{niot telefon da se javi vo Radio Skopje
i da gi isprati nejzinite pozdravi za Vtori avgust - Denot na prvata
republika na Balkanot - Kru{evskata, kako i da mu go ~estita imendenot na
sinot na ^ento - Ilija. Prviot koj & se javil vo Radioto, po islu{uvaweto od
kade e i {to bara, & ja zatvoril slu{alkata. Taa zayvonila i vtorpat, zatoa
{to mislela deka poradi tehni~ka neispravnost se prekinala telefonskata
vrska. Ovoj pat & se javila `ena na koja povtorno & se pretstavila i taa
qubezno & rekla deka }e mu prenese na voditelot za nejzinoto javuvawe, po
{to povtorno telefonskata vrska be{e prekinata. Po tret pat tetka Kate
napravila tro{ok od nejzinata skromna penzija i yvonela na istiot telefonski
broj. Tretiot pat se javil qubezen gospodin koj ve}e ne baral da se
pretstavuva, a ja pra{al dali ima dozvola od direktorot na Makedonskoto
radio ili od vlasta za da & dozvolat da gi prenese nejzinite pozdravi. Vo
sprotivno, & potencirale od Radioto, da se javi koga }e dojde drugata vlast.
Taka, `elbata na tetka Kate da go pozdravi makedonskiot narod zavr{ila
bezuspe{no.
KOPNE@
Qubovta na tetka Kate kon Makedonija ne e promeneta celiot nejzin `ivot,
od koj del posvetila na makedonskiot narod, kako prosvetitel, kako borec od
NOB, kako sekretar na ^ento.
Dojdenite po nego na vlast, objasnuva tetka Kate, so udba{ki
metodi si obezbedija golemi stanovi, luksuzni avtomobili i plati vo
germanski pari. Jas, dodava taa, nikoga{ ne dobiv eden gro{
plata, no za nagrada na 22 godi{na vozrast dobiv bela kosa i isteruvawe od
Makedonija kako Bugarka.
Baranata od nea vistina, ovlastenite vo Makedonija ja pretvorile vo
qubomora i udba{ka odmazda i lesno iska~uvaj}i se na skalata na karierata
stanale heroi.



Katerina Trajkova - Nurxieva s# u{te ja bara vistinata i
pravdata
No, lesno be{e, objasnuva tetka Kate, takvite kako ^ento,
[atev i mene da bideme nepravedno ocrnuvani. Da
mo`e{e ~i~ko mi Goce Del~ev da stane od grobot, pa da ja vidi
celata rasipanost! Gospoda ovlasteni, kolku i da li~ite na
srbofa{istot L. Koli{evski, kolku i da mol~ite za pobaranata od mene
rehabilitacija, jas zasekoga{ }e ostanam Katerina Trajkova - Nurxieva
so neocrneto ime na vnuka na Goce Del~ev, so ~ie ime go mamite narodot vo
Makedonija i iselenicite nadvor od nea. Posakuvam, potencira tetka Kate
vo pismoto isprateno do na{ata Redakcija, narednite izbori na vlast da
donesat lu|e koi nema da bidat ne~esni.
Gospo|a Trajkova - Nurxieva, pi{uva bugarskiot vesnik "No}en Trud", 22-23
juli, 2002 godina, str.12, }e ja sudi Op{tina Blagoevgrad vo Strazburg,
poradi podgotvenoto re{enie za odzemawe na semejniot grob vo
blagoevgradskite grobi{ta. Vo nego se pogrebani nejzinite bra}a Metodi i
Ivan, a podocna i dedo & Nikola Del~ev, tatkoto na Goce Del~ev. Po
izleguvaweto na vladinata odluka vo Bugarija za pla}awe za grobovite,
Trajkova platila iznos za osum godini odnapred. Vo citiraniot vesnik vo
tekstot nasloven kako "Rodot na Goce Del~ev - bez grob", pi{uva deka vo
januari 2002 godina tetka Kate platila iznos za ve~no poseduvawe na grobot.
Me|utoa, bez nejzino znaewe Op{tinata ispratila pismo do Ministerstvoto za
kultura so koe barala da & se odzeme semejniot grob.
Po avtomobilskata nesre}a vo 1996 godina tetka Kate e invalid od prva
grupa. Dodeka se lekuvala po bolnici i sanatoriumi, bila izvadena
nadgrobnata plo~a od spomenikot na dedo & Nikola Del~ev. Tetka Kate, dodava
vesnikot, so godini vodi bitka da bide vratena nejzinata rodna ku}a vo
Blagoevgrad na ~ie{to mesto sega e napravena bawa, kako i da & bidat vrateni
i tatkovite nivi. Poradi toa, tetka Kate pravdata }e ja bara pred
Me|unarodniot sud.
NEPRAVDA
Vesnikot "Struma" (5.2. 2002 godina) ja objavuva prikaznata na tetka Kate
vo koja se veli deka sekretarot na OMO "Ilinden", Atanas Urdev, vo nejzino
otsustvo, odnosno dodeka taa se lekuvala vo Ohrid, od po{tata vo Blagoevgrad
zel sedum nejzini penzii vo iznos od 900 leva, kako i nejzinata 13 penzija i
odbival da & gi vrati. Urdev sakal da & go ukrade i prstenot koj na tetka
Kate & bil ostaven vo nasledstvo od nejziniot ~i~ko Goce Del~ev. Taa mu go
dala prstenot da go fotografira za koricata na knigata, posvetena na Kate -
vnukata na Del~ev. Tetka Kate najmnogu se pla{i od toa {to Urdev se zdobil
so formularite za nejzinata invalidiziranost i mo`el da gi zloupotrebi
dokumentite.
Bugarskite vesnici potsetuvaat na toa deka tetka Kate se obratila i do
porane{niot pretsedatel na Makedonija, Kiro Gligorov, i do aktuelniot Boris
Trajkovski, da bide rehabilitirana.
Na 17 januari 1998 godina so prepora~ano pismo broj 306 Katerina Nurxieva
se obratila za rehabilitacija i kaj eks-pretsedatelot Gligorov so zborovite:
Dojdov vo Makedonija 1943/44 kako prosvetitel, a ne kako okupator. Od
januari 1945 po re{enie na Metodi Andonov - ^ento stanav negova sekretarka
s# do negovoto uni{tuvawe. @alni lu|e koi ne dale ni{to za Makedonija, me
otpu{tija od dol`nosta direktor na prvata skopska gradinka i me obvinija
kako Bugarka, po srpskite zakoni. Popusto ~ekav seto vreme da dobijam
re{enie za rehabilitirawe. Povtorno Makedonija me poni`i i za mene stana
ma}ea. Dali se toa ~ovekovite prava vo makedonskata dr`ava ("Makedonija"
broj 8, 25.02. 1998 godina).

Poslednoto barawe, tetka Kate go ispratila do pretsedatelot Trajkovski na
18 juni 2001 godina vo koe pi{uva: Gospodine pretsedatele, gi baram
svoite prava na ~ovek koj go dal svojot `ivot za slobodata na RM. Jas sum
progoneta so nemoralno obvinenie kako Bugarka.
Vo ohridskata bolnica, d-r Stojan Ristevski spomenite & gi zapi{a vo
knigata "Golgotata na Gocevata vnuka". Poradi nemawe pari za lekarstva, taa
bila prinudena vo vrednost od 300 leva da go zalo`i prstenot od Del~ev, koj
& bil ostaven vo nasledstvo i koj 99 godini se ~uval vo semejstvoto.
Od Makedonija dobiv samo solzi, a od Bugarija - nepravdi, se
zborovite na tetka Kate, objaveni vo eden od bugarskite vesnici.