OV^EPOLIETO ]E OSTANE BEZ NADOMEST ZA [TETITE?!

Navedenite pri~ini se deka istite upotrebuvale merkantilna p~enica namesto kvaliteten semenski materijal, primenuvale nekvalitetni agrotehni~ki merki, a nekvalitetnoto |ubrivo ne go aplicirale navreme.

Enigmata na nepoznatata bolest ne ostavi ni{to za `neewe vo Ov~epolieto. Vo ek e najlo{ata `etva vo poslednive 5 decenii. Poradi bolesta {to go zafati Ov~epolieto od ovoj region odvaj e dobieno 20 otsto od p~enicata. Pokraj p~enicata napadnat be{e i ja~menot. Se izgubi prinos od okolu 20.000 toni od koi 16.000 toni p~enica i 4.000 toni ja~men. [tetata vo ovoj region e proceneta na 3,5 milioni evra.

Revoltirani zemjodelcite od Ov~e Pole najavija generalen {trajk dokolku Ministerstvoto za zemjodelstvo ne gi razgleda i ne odgovori na nivnite barawa za obes{tetuvawe. Predupredija na opasnosta za povtorno plamnuvawe na bolesta, ako navreme ne se uni{tat {tetnicite, plevelite i mno{tvoto `itni zaboluvawa, ~ie prisustvo na po~vata go potvrdija i ekspertskite timovi. Go poso~ija rizikot od povtornoto niknewe na plevelot predizvikan so vrne`ite registrirani vo posledniov period. Kako najgolema prepreka ja istaknaa zabranata za palewe na poliwata, koja e predvidena so zakonot i koja se javuva kako neminovnost za sanirawe na ponatamo{noto {irewe na bolesta. Poradi site navedeni prepreki se docni so esenskata seidba. Baraat soodvetno obes{tetuvawe kako i zemjodelcite od drugite regioni {to bea pogodeni od nepogodata. Da im se dodeli gorivo, seme i osloboduvawe od zadol`itelnite stokovni rezervi. Dokolku Vladata ne pomogne, toa zna~i novi socijalni slu~ai.

Iako barawata se dostaveni u{te pred dva meseca, od Ministerstvoto za zemjodelstvo s# u{te ne se dobieni odobrenija za o{teta na zemjodelcite od Ov~epolskiot region, iako vo drugite regioni isplatata ve}e se realizira najprvo vo Pelagonija, a potoa i vo preostanatite regioni.

Me|utoa, se o~ekuva pozitiven odgovor i postojat realni izgledi i za ovoj reon da bidat odobreni sredstva pred s# za semenski materijal, |ubriva i gorivo za palewe. Toa e sosema realno o~ekuvawe, ako se zeme predvid deka ovie lu|e `iveat tokmu od lebnoto `ito i treba da im se izleze vo presret za podgotovkite za esenskata seidba.

Okolu 7,5 milioni evra e proceneta {tetata koja & ja nanese na na{ata zemja katastrofalnata `etva vo zemjodelieto. Nesakanata pojava zapo~na vo Ov~epolskiot reon, pa se pro{iri vo [tip, Probi{tip, Kumanovo i na kraj vo Veles, Kavadarci i Prilep. Uni{teni se 15.000 hektari vo Ov~e Pole, 3.000 hektari vo Vele{ko i 1.500 hektari vo Probi{tipsko, poseani so p~enica koja ovaa godina ne stigna da go dade svojot plod.

@itorodnata bolest, kako {to ja narekoa zemjodelcite, mu nanese te`ok udar na zemjodelstvoto i so "srp" gi prese~e steblata na p~enicite. Okolu 10.000 lica vklu~eni vo proizvodstvoto na p~enica, soo~eni so ovaa "~uma" koja ne mo`e{e da se sanira i zapre, baraa pomo{ od dr`avata. Ne mo`ea ve}e da go proizvedat ni sopstveniot leb, nitu lebot za naselenieto koe dosega go hranea. Zemjodelcite gi zapalija svoite poliwa, a voedno ja "zapalija" i javnosta so niza pretpostavki okolu otkrivaweto na identitetot na "~umata" {to gi napadna.

Razli~ni pretpostavki i informacii dadeni od stru~ni lica od oblasta na zemjodelieto, agronomijata, fitopatologijata, kru`ea niz mediumite i po dolgoto ~ekawe, na 19 juli bea objaveni oficijalnite informacii kako rezultat na izvr{enata ekspertiza so jasen stav: "Ne stanuva zbor za nova i nepoznata bolest".

Intervencijata na nadle`nite organi be{e brza, isprateni bea ekspertski timovi, be{e izvr{en uvid na terenot, zemeni mostri od razbolenata p~enica, napravena laboratoriska analiza, no sepak do objavata na oficijalnite rezultati pomina podolgo vreme.

Stagnacijata na `itoto zemjodelcite ja zabele`ale u{te vo po~etokot na maj. Prvite ~udni manifestacii se pojavile vo severniot del na Ov~e Pole, a potoa brzo se pro{irile i gi zafatile i drugite regioni. Steblencata na p~enicata, koi ve}e trebalo da imaat dostignata normalna visina, ostanale kako prese~eni, prekinati vo rastot. Potoa e zabele`ano po`oltuvawe na stebloto i lisjata koi na kraj dobile crvena boja, kako zavr{na faza pred da izumrat. Plod ne uspeale da dadat.

Stru~nite lica izlegoa so svoi objasnuvawa.

Treba da se otfrli t.n. gre{ka vo sortata, e stavot na prof. d-r Goce Vasilevski od Zemjodelskiot fakultet, za{to ne e uni{ten samo eden, tuku razli~ni vidovi semiwa. Pri~inite treba da se baraat vo prirodnite uslovi za razvoj. Su{nata godina lani dade p~enica so ponizok kvalitet i ovaa poseana p~enica naide na udar na snegovite i mrazevite {to ja zafatija zemjata ovaa godina. Poradi ova dojde do preskoknuvawe na normalnite fazi na razvoj, {to se odmazdi so uni{tuvawe na kulturata.

Kako mo`na pri~ina od zemjodelcite bea navedeni i kiselite do`dovi, za{to padnale somnitelni atmosferski vodi vrz posevite ovaa godina.

Nekoi stru~waci tvrdea deka pri~inata be{e vo prekumernata upotreba na herbicidi kako sredstva za uni{tuvawe na plevelot. Uka`aa na faktot deka ako e bolest, taa bi ja napadnala samo p~enicata. No, uni{teni se i plevelot i p~enicata. Be{e staven prigovor deka herbicidite se uvezuvaat otsekade, pa i od afri~kiot kontinent, bez mnogu da se vodi kontrola za nivniot kvalitet i za nivnoto dejstvo. Naj~esta konstatacija be{e deka e vo pra{awe kombinacija na bolesti koi go zafatija stebloto i klasot, uni{tuvaj}i go.

Verica Demirovska, rakovoditel na Upravata za za{tita na rastenijata, gi iznese nivnite soznanija kako oficijalni za ovaa pojava:

Nema poseben vinovnik, nema ~ove~ki gre{ki i ne stanuva zbor za nova i nepoznata bolest. Spletot na nepovolni agroklimatski uslovi ovaa godina ekolo{ki se spoile i toa go predizvikalo masovnoto su{ewe na p~enicata, a ne bolest. Spored rezultatite na analizata, korenot i stebloto ne se razvivale normalno. Prvo, poradi su{niot period za vreme na seeweto, a vtoro, poradi polarnata zima. Razvojot vo proletniot period bil prebrzan i se pojavile deformacii i su{ewe. Rastenijata bile napadnati i od bolesti t.n. pepelnica i od paraziti: `itni vo{ki, pijavici, crn `itarec. Kako }e se odnesuvame kon kulturata, taka i }e ni vrati.

Taa poso~i na nekolku konkretni pri~ini. Zemjata ovaa godina bila te{ka za obrabotka poradi su{ata, poradi strav od po`ar slamata ne se palela, a samata ne skapuvala {to sozdalo nepovolna po~va. Poliwata sekoja godina se seele so p~enica namesto da se napravi zamena so nekoja druga kultura. Povr{inite ne bile dovolno na|ubruvani. Kako potencijalni vinovnici, uka`a taa, mo`ebi se zemjodelcite koi vr{ej}i ja svojata dejnost, mo`e da preskoknale odredeni agrotehni~ki merki ili improvizirano gi sprovele, ili ovaa ili prethodnite godini. Sega toa go zemalo svojot danok.

Zemjodelcite ne se soglasija so oficijalniot izve{taj na Komisijata. Na zabele{kata za nedosledna primena na agrotehni~kite merki od nivna strana, naglasija deka kulturata bila navreme poseana, izorana i redovno |ubrena i site merki dosledno se sprovedeni. Nivnata konstatacija be{e deka definitivno e vo pra{awe nova, nepoznata bolest. Vo zemjodelstvoto se slu~uva da dojde do su{ewe na p~enicata, no obi~no oddolu nagore. Sega e obratno - p~enicata se su{i odgore nadolu, {to uka`uva na bolest.

Sepak, dr`avava ostanuva olesneta za okolu 7,5 milioni evra od nastanatata {teta na `itoto. Otkupot koj vo poslednite godini iznesuva{e 110.000- 130.000 toni, godinava padna na okolu 90.000 toni. Kaj nas i onaka se praktikuva uvoz na `ito, no ovaa godina e neophoden dopolnitelen uvoz na 50.000 toni `ito koe, kako {to se o~ekuva, }e bide oslobodeno od carinski i drugi dava~ki. I pokraj s#, maloproda`nata cena na lebot ne se zgolemi.

Najpogodeni ostanaa zemjodelcite soo~eni so pra{aweto za nivnata egzistencija.

Ako dr`avata ne pomogne, bea kategori~ni tie, celiot region }e stane region na socijalni slu~ai. Zemjodelskite zadrugi se na rabot na propasta. Po`elno e Biroto za stokovni rezervi da intervenira so nafta za `etvata, mineralni |ubriva, semenski materijal od p~enica za narednata rekolta. Stanuva zbor za ogromna povr{ina zaseana so p~enica od koja ovaa godina nema nikakvo fajde. Apsurdno e da `neeme p~enica vo ~ij klas ima samo po dve do tri zrna. Barame dozvola od dr`avata da gi zapalime poliwata so suvata p~enica so {to }e gi uni{time pri~initelite na bolesta koi se nao|aat vo po~vata i vo vozduhot.

Verica Demirovska vo vrska so ovoj problem gi povika site proizvoditeli na p~enica da dostavat izve{tai za {tetite {to im se naneseni so su{eweto na posevite. Izve{taite gi razgleda Vladata i donese odluka za obes{tetuvaweto.

Biroto za stokovni rezervi re{i da otkupi 30 iljadi toni p~enica po cena od 13 denari za kilogram. Ova be{e najvisoka otkupna cena, za razlika od preostanatite balkanski zemji kade istata se dvi`e{e od 6,5 do 7 denari za kilogram. P~enicata be{e otkupena od regionot na Pelagonija i Sveti Nikole kako nadomest na {tetata pri~ineta od su{ata, ranoproletnite mrazevi i ekstremno niskite temperaturi.