Proda`bata na OKTA e korupciski skandal, konstatira na eden sostanok Me|unarodnata krizna grupa so nevladinite organizacii. Nezapamten e ne samo za zemjite vo tranzicija od Jugoisto~na Evropa, tuku i za Rusija i Ukraina.

Imeno, cenata po koja se prodade OKTA im odgovara na kupuva~ite pred s# poradi kontrola na uvozot i cenata na naftata kako strate{ki proizvod od osobeno zna~ewe, smetaat objektivnite analiti~ari.

Ova e skandalozna privatizacija so koja golem del od energetskiot suverenitet na Makedonija e prefrlen na firma od sosedna zemja so koja ima problemi na politi~kata scena. Protiv ovoj privatizaciski skandal se oglasija i me|unarodnite finansiski institucii. Vo javnosta kru`at informacii deka se zemeni i provizii na privatni konta od 5 do 15 milioni dolari.

Nov me|unaroden tender za proda`ba na "Sasa", najverojatno }e bide raspi{an vo najskoro vreme. Ministerot za ekonomija, Besnik Fetai, ne e optimist vo vrska so pregovorite so gr~kata kompanija "Mitilineos" koja be{e potencijalen kupuva~ na rudnikot. Isto taka, "Sasa" ne mo`e da bide nacionaliziran i dr`avata da rakovodi so Rudnikot, za{to Svetskata banka e protiv vakvo re{enie. Od druga strana, na privatizacijata na "Sasa" i toa do krajot na mesecov insistira Republi~kiot sindikat na rudarite. Pregovorite propadnaa poradi toa {to Ministerstvoto za ekonomija ne dostavilo podatoci za dolgovite na Kompanijata za poslednite tri meseci. Rudnicite "Sasa" se strategiski va`ni za Makedonska Kamenica, za{to golem del od naselenieto e vraboteno tamu. Ima okolu 1.000 vraboteni i ima zaguba pogolema od 800 milioni denari.

Zagubarot "Jugohrom" e prodaden na francusko-germanskata kompanija SCMM pri {to se prifateni site barawa od stranskiot investitor, osven otvoraweto slobodna ekonomska zona vo ramkite na Kombinatot od Jegunovce.

Kupuva~ot od 1.080 vraboteni vo metalur{kiot del na Kombinatot na rabota }e zadr`i 850 lu|e, {to zna~i samo 150 }e bidat tehnolo{ki vi{ok. Slednite pet godini }e investiraat 10 milioni evra i vo toj rok ne smeat da otpu{tat nitu eden od 850 vraboteni, a garantiraat rabota za u{te 350 lica do mart idnata godina. Vo istiot period osnovnata dejnost - proizvodstvo na ferosilicium, silicium metal i ferohrom ne smee da se promeni.

Najva`niot del, cenata na proda`ba na "Jugohrom", spored Fetai, ne e dogovoren. Francuzite nudea 500 iljadi evra, na proceneta vrednost na Kombinatot od strana na "Artur Andersen" od 8,6 milioni evra, no toa ne mora da zna~i deka tie pari i }e bidat plateni.

[trajkuva~kiot odbor na "Makedonka-Xins" ne se soglasuva deka "Tekstil invest" e nejzin praven naslednik so ogled na nezavr{eniot spor okolu sopstvenosta na fabrikata. Ova pra{awe se o~ekuva da se razjasni na 5 septemvri vo [tipskiot sud. Vo me|uvreme "Tekstil invest" zad koja stoi biznismenot Metodi Smilenski vraboti 215 lica, a raspi{a i konkurs za novi 50 rabotnici. [trajkuva~kiot odbor na "Makedonka-Xins" potencira deka i ovie rabotnici, iako se nejzini porane{ni, se vrabotuvaat kako kursisti koi vo prvite meseci treba da gi pla}a dr`avata. Taka na smetka na dr`avata nekoj si gi polni xebovite. Zabele{ka ima i za oglasot na koj bile prijaveni samo 60, a ne 300 rabotnici kako {to prezentira "Tekstil invest", a noviot oglas e raspi{an, za{to rabotnicite ne sakaat da rabotat vo firmata. Od "Makedonka" istite se opomenati deka }e go zagubat pari~niot nadomest i otpremninata, dokolku prifatat da rabotat za ovaa fantomska firma {to saka da ja o{teti dr`avata.

Od druga strana, od "Tekstil invest" velat deka na nivniot oglas za priem na 50 rabotni~ki i toa so i bez rabotno iskustvo ne se javila nitu edna kandidatka, {to e mnogu somnitelno so ogled na faktot deka [tip e grad na tekstilnata industrija.

Na makedonskata berza e najavena proda`ba na dve uspe{ni firmi t.e. na akciite na "Toplifikacija" a.d. Skopje i OKTA ~ij dominanten sopstvenik e EL.P.ET "Balkanika".

Toplifikacija ponudi na Berzata 11.892 obi~ni akcii {to e 24,86 otsto od kapitalot so diskont od 30 otsto. Se o~ekuva{e vistinsko naddavawe, {to se potvrdi i so faktot {to vedna{ po objavuvaweto na vesta se javile ~etiri zainteresirani investitori od koi trojca doma{ni i eden francuski. Vedna{ po ova Vladata gi povle~e akciite od pazarot, taka {to dr`avniot paket akcii na "Toplifikacija" nema da se prodava. Se {pekulira deka Vladata se ispla{i od konkurencija, poradi toa {to nivniot kupuva~ ne mo`e da vleze na pazarot ili }e se odi na druga varijanta - rascepkuvawe na paketot na pomali delovi.

Za OKTA koja vredi 26 milioni evra }e se nudat okolu 16 (akcii vredni okolu 4 milioni evra), a spored nekoi izvori 19 otsto od kapitalot na Rafinerijata. So diskontot od 30 otsto od nominalnata vrednost od 2.182 denari po akcija, potencijalniot kupuva~ mo`e da go dobie ovoj kapital za samo 1,2 milioni evra. Ovoj paket akcii svoevremeno mu be{e ponuden na "Makpetrol", koj toga{ ne be{e zainteresiran da gi kupi.

Makedonija broi 372.184 nevraboteni, so koja e na vode~koto mesto po kriteriumot na nevrabotenost vo Evropa so celi 40 otsto. Od nevrabotenite 38,9 otsto se mladi lu|e na vozrast do 30 godini, 12.500 lica se so visoko obrazovanie, 57 magistri i 27 doktori na nauki.

Ova rezultira vo rekordna siroma{tija koja lani dostigna do 23 otsto od vkupnoto naselenie.

Pretprijatijata {to vr{at uvoz na vozila i rezervni delovi vo dr`avava }e bidat me|u prvite {to }e osnovaat sopstvena Komora. Ovie uslovi se sozdadoa so ukinuvawe na dosega{nata Stopanska komora i pravo na formirawe komori od granska povrzanost.

Avtomobilxiite odr`aa podgotvitelna sredba na koja se diskutiralo za svikuvawe na osnova~ko sobranie so cel donesuvawe akt, statut i organi na Komorata, kako i za drugi pra{awa za rabotewe na novata Komora.

"Uni-frejd"od Skopje i negoviot gr~ki partner "Faros" se novi sopstvenici na "Atom-{ped", so {to oficijalno po~na proda`bata na "ATOM-ATC" a.d. Spored Dogovorot, sega na novite gazdi im pripa|a celiot imot na "Atom-{ped" koj tie go registriraa kako Dru{tvo za transport i servis "Atom DS Faros i drugi" so sedi{te vo Ko~ani. Ve}e se potpi{ani dogovori za rabota so 204 rabotnici. Me|utoa, vrabotenite vo "ATOM-ATC" se nezadovolni poradi faktot {to tie ne se zapoznati so iznosot {to nivnata porane{na firma go dol`i na upravitelot Dim~e Stojanovski i za kolku pari istiot go kupil "Atom-{ped". Formiran e Inicijativen odbor so cel da izvr{i uvid vo dokumentacijata i da dade odgovor za na~inot na koj e izvr{ena transakcijata, pri {to barawata se odnesuvaat za 6 godini kolku {to traela sorabotkata.

Ona {to e najva`no za vrabotenite e {to uspeale pretprijatieto da go spasat od likvidacija, na koj na~in }e se re{i i nivniot status, no i ponatamu ne se otka`uvaat od s# u{te neisplatenite 12 plati.

Strumi~kite zemjodelci, pokraj lanecot problemi i {teti so bostanot, domatite, kompirot i drugo, sega se soo~eni so nova nepogoda - sindromska bolest na rodot na crvenata piperka "kurtovska kapija" koja e posadena na 2.000 hektari.

Stru~nite lica objasnija deka stanuva zbor za virusno zaboluvawe koe go napa|a celoto rastenie. Pri~initelot e bakterija koja se pojavila poradi ~estite vrne`i. Pritoa poso~ija i na nesoodvetnata integralna za{tita kaj odreden broj zemjodelci u{te pri po~etokot na sadeweto na kulturata koi }e pretrpat i pogolemi {teti. Se o~ekuva kvalitetot na rodot da bide daleku ponizok od lani, kako i potprose~en prinos od 800 do 1.500 kilogrami od dekar. Zemjodelcite nastapuvaat so ve}e poznatiot refren: "N# zaboravi vlasta". Ostanuva samo da se nadevame deka piperki }e ima barem za na{iot tradicionalen ajvar.

Iako zdravstvenata sostojba na {trajkuva~ite so glad od "Tetovo-tabak" se vlo{uva, tie i ponatamu uporno ne otstapuvaat od svoite barawa. Re{eni da odat do kraj, duri i po cena na svoeto zdravje, za {to ve}e intervenirale i lekarski ekipi, go ~ekaat denot koga treba da se sostanat so rakovodniot tim na "Makedonija Tabak 2000". Kako prv uslov za prekin na protestot e otstranuvawe na stra`arskata slu`ba na "Makedonija tabak 2000" i ispla}awe na 14 plati zaedno so pridonesite. Vo pregovorite se o~ekuva i da se dade objasnuvawe kade e odnesen tutunot od tetovskata tutunska firma. Vo sprotivno {trajkot prodol`uva i }e se bara ostavka na rakvodstvoto.

Denovive lozarite ja po~naa berbata na vinskite sorti grozje koi poradi izmrznuvawata se vo namaleni koli~ini. Revoltirani od neostvarenite vetuvawa na aktuelniot minister za zemjodelstvo, Marjan \or~ev, izjavija deka samo gi manipulira. Na golem del od zemjodelcite s# u{te ne im se isplateni ni poslednite rati od lanskoto otkupeno vinsko grozje. Nadomestot od 1,5 denari po kilogram grozje od rekoltata 2000 kako posledica na isklu~itelno su{niot period, s# u{te ne go dobile. Vetuvawata okolu osloboduvawe od dano~niot obvrski kako i vodeniot nadomest, padnaa "vo voda". Problemot so nenavremeno objavuvawe na minimalnite ceni, lozarite go re{ija na toj na~in {to samite gi opredelija - za visokokvalitetnite sorti od 21 do 31 denar po kilogram, dodeka za "krato{ija-vranec" i "smederevka" od 18 do 15 denari za kilogram.

So vaka postavenite ceni }e se stimulira razvojot na lozarstvoto, a so vklu~uvaweto na pove}e otkupuva~i }e se razbie monopolot na pogolemite vinarski vizbi vo dr`avava, a voedno }e se obezbedi izvoz na stranskite pazari so {to bi se postignale povisoki ceni.