Visokiot pretstavnik na organizacijata za ~ovekovi prava "Hjuman rajts vo~", Ri~ard Diker, izjavil deka politikata na amerikanskata administracija kon Balkanot e licemerna i nedosledna, bidej}i Va{ington od edna strana vrz jugoslovenskite vlasti vr{i sosema opravdan pritisok da sorabotuvaat so Ha{kiot tribunal, no od druga strana gi prinuduva da ne sorabotuvaat so postojaniot Me|unaroden krivi~en sud, ~ie sedi{te isto taka e vo Hag.

Diker kako direktor na Proektot za me|unarodna pravda na "Hjuman rajts vo~" najavi deka ovaa organizacija }e isprati pismo do ministerstvata za nadvore{ni raboti na site evropski dr`avi so koi }e apelira do vladite da ne potpi{uvaat bilateralni dogovori so SAD za izzemawe na amerikanskite dr`avjani od jurisdikcijata na Me|unarodniot krivi~en sud.

Prvata Balkanska konferencija na Makedoncite so islamska veroispoved, {to se odr`a minatata nedela vo Skopje gi obedini Makedoncite od zemjava i od sosednite dr`avi - Albanija, Grcija, Bugarija, Srbija i Turcija, bez razlika na koja religija pripa|aat. Na sredbata vo ARM tie donesoa rezolucija na konferencijata i me|u drugoto pobaraa mo`nost za dvojno dr`avjanstvo. Vo Albanija `iveat okolu 120 iljadi Makedonci, a nekoi od niv se so islamska veroispoved.

Goranecot Ismail Bojda veli deka se zalagaat za obrazoven sistem na makedonski jazik po celi 50 godini, kako i za otvorawe na grani~niot premin Strezimir - Restelica.

Spored soop{tenie od Sofija, Bugarija e najsiroma{na od site kandidati od Sredna i od Isto~na Evropa za vlez vo Evropskata unija. Regionalnata studija {to ja napravile ekspertite na Slu`bata za statistika na EU poka`uva deka Bugarite vo minatata godina tro{ele 43 otsto od prihodite za hrana - drasti~no pove}e otkolku drugite kandidati za vlez vo EU.

Kako sporedba, pak, Slovencite vo minatata godina izdvojuvale samo edna pettina od prihodite za hrana, a ^esite i Slovacite 21,2 i 24,3 otsto. Bugarite piele tri pati pomalku mleko od prosekot na celiot region, no zatoa predni~at vo potro{uva~kata na leb - pove}e od 11 kilogrami mese~no, ili za dva pati pove}e otkolku Slovencite i ^esite.

[efot na prateni~kata grupa na koalicijata "Vra}awe" vo kosovskiot parlament, Rada Trajkovi}, izjavi deka s# u{te ne se prezemaat dovolno aktivnosti za rasvetluvawe na site voeni zlostorstva izvr{eni na Kosovo. Spored nea, za vreme na kosovskata kriza, pokraj golem broj Srbi, okolu dve iljadi Albanci bile `rtvi na albanskite ekstremisti.

Spored Trajkovi}, UNMIK nema dovolno podatoci za izvr{enite zlostorstva od albanskite ekstremisti vrz Srbite i Albancite vo pokrainata, i dodade deka e potrebno da bide otvorena transparetna postapka za rasvetluvawe na sudbinite na `rtvite i na is~eznatite lica na Kosovo.

Spored oficijalna Tirana, brojot na ubieni i raneti albanski dr`avjani od strana na pripadnicite na makedonskite pograni~ni sili od 1990 godina e 83. Ovie incidenti, spored albanski izvori, se slu~ile na dol`inata na pograni~nata linija Pe{kopeja - Pogradec, a najmnogu incidenti imalo vo periodot od 1994 do 1997 godina.

Spored istite izvori, posledniot incident se slu~il vo blizina na Debar koga makedonska pograni~na patrola 120 metri vo makedonska teritorija ubi 34 godi{en `itel na albanskoto pograni~no selo \urica koj ilegalno ja minuval granicata.

Protokot na patnici na preminot Bogorodica na makedonsko-gr~kata granica e normaliziran po nekolkudnevnite turkanici i dolgi koloni koi predizvikaa problemi vo grani~niot promet. Na barawe na Makedonskoto MNR, Kancelarijata za vrski na Republika Grcija objasni deka pri~ina za zastojot e zgolemeniot broj turski gra|ani koi preku Grcija i Makedonija tranzitiraat kon evropskite zemji.

Ovaa godina turskite dr`avjani tranzitiraa niz Grcija i Makedonija, poradi strav od zgolemeniot broj napadi i kra`bi na pati{tata niz Bugarija.

Najavata za pravewe masiven, izdlaben portret na Aleksandar Makedonski vo edna gr~ka planina vo blizina na Asprovalta predizvika lavina protesti i reakcija na kriti~arite koi Proektot go ocenuvaat kako ki~ vo zemjata na antikvitetite. Sredstvata za desetgodi{niot Proekt, blizu trieset milioni evra, }e bidat obezbedeni od strana na gr~kata dijaspora vo SAD, a so poddr{ka na gradona~alnikot na Asprovalta. Izdelkaniot portret bi izgledal kako portretite na ~etirite amerikanski pretsedateli vo Ju`na Dakota, a bi bil so dimenzii: 80 metri visok i 57 metri {irok, portret-reljef. Za arheolozite ovoj Proekt e monstruozen i mo`el da gi o{teti bliskite antikviteti.