o poslednite dve nedeli
povtorno eskaliraa crkovnite problemi vo Avstralija. Nedorazbirawata i
sporovite okolu imotite na Makedoncite vo Avstralija s# u{te e aktuelna tema
broj eden pome|u Makedoncite. Problemot sega e jasen kaj pove}eto Makedonci
i nema somnenie deka postoi golem rascep vo Zaednicata koj dosega ne e viden.
Na edna strana nadle`niot arhierej zad kogo vo posledno vreme stoi SAS,
so otvoreni apetiti da gi stavat makedonskite imoti pod direktna kontrola na
nadle`niot arhierej i Avstraliskata eparhija, i na druga 16-tina Upravi na
makedonskite op{tini i crkvi koi imaat odr`ano pove}e Sobranija i se
zastapuvaat imotite da ostanat pod kontrola na Makedoncite vo Avstralija.
Kade vsu{nost e sporot? Koj e vo pravo? Nadle`niot arhierej ili Upravite
koi se izbrani od samite vernici ili od mnozinstvoto ~lenovi na samata
Op{tina?
Nadle`niot arhierej, sega ve}e i SAS, sakaat kone~no da stavat raka nad
imotite vo Avstralija i da gi kontroliraat tie i samo tie preku nadle`niot
arhierej i negovite eparhiski tela i organi. Toa mo`e da se napravi samo ako
se registrira toj ednoobrazen pravilnik kade se garantira neprikosnovenosta
na arhierejot i negovata neograni~ena vlast da mo`e da kupuva, da prodava,
da renovira, da pro{iruva i taka natamu. Neograni~enata vlast na Eparhiskite
tela i organi zaedno so nadle`niot arhierej ja garantira ednoobrazniot
pravilnik.
Isto taka, toj pravilnik mu dava za pravo na nadle`niot arhierej da mo`e
sam da izbira Upravi i da gi razre{uva koga saka. Edno pojasnuvawe tuka:
Koga velime nadle`niot arhierej ne se misli samo na sega{niot, Negovoto
Visokopreosve{tenstvo, Mitropolitot Avstralisko-novozelandski g. Petar, tuka
se misli i na narednite vladici koi }e go zamenat vladikata Petar vo idnina.
Eve, za primer, }e go zememe raskolnikot Jovan. [to }e se slu~e{e so te{ko
steknatite makedonski imoti ako predavnikot be{e nadle`en arhierej? Ni{to!
Ednostavno site makedonski imoti dvi`ni i nedvi`ni }e zavr{ea pod srpskata {ajka~a
i kokarda kako i izvrtenite opinci. Makedoncite }e ostanea samo so prstot v
usta!
Drugata strana, pak, se zastapuva nadle`niot arhierej i Eparhiskite tela
i organi da ne mo`at sami da odlu~uvaat za prodavawe na imotite koi se
pe~alele i gradele u{te pred Vtorata svetska vojna. Tie baraat vo takvite
odluki koga se prodava, kupuva i renovira da imaat pravo na glas Upravite, ~lenskite
sobranija i celiot makedonski narod. Isto taka, tie tvrdat deka po 20-30
godini mo`e vo Avstralija da dojdi nekoj vladika so srpski ili bugarski
korewa i so pravoto {to }e mu bide dadeno da napravi vistinski pusto{ vo
Makedonskata zaednica, prodavaj}i s# {to }e mu dojde do raka. Tie tvrdat
deka so ednoobrazniot Pravilnik toa pravo mu se dava na nadle`niot vladika.
Kako najadekvatno i najdobro re{enie na sporot okolu imotite na
Makedoncite vo Avstralija, koi patem re~eno nikoga{ nema da se vratat vo
Makedonija, sprotivstavenata strana na vladikata i Eparhijata go gledaat vo
promena na ednoobrazniot Pravilnik predlagaj}i go slednoto:
Vo ~lenot kade {to stoi deka nadle`niot vladika i negovite Eparhiski tela
i organi da imaat neograni~ena kontrola za kupuvawe i prodavawe, da im se
namali toa pravo i da ne mo`at toa da go storat bez makedonskite vernici koi
ve}e se opredelile da `iveat vo Avstralija. Da ne se bara odobruvawe i
blagoslov od vladikata za site gra|anski odluki i planovi koi ne se od
crkoven karakter. Seto ova sprotistavenata strana saka da bide za{titeno so
zakonite i vlastite na avstraliskata dr`ava.
Za da se razbere pove}e za ovie natrupani problemi okolu imotite na
Makedoncite vo Avstralija, potrebno e i mora vo najbliska idnina da se stavi
na razgleduvawe crkovniot Pravilnik vo site crkvi i da se deli i objasnuva
to~ka po to~ka od samite sve{tenici. Isto taka, potrebno e nadle`niot
vladika da izlezi na radijata so pravilnikot v race i da im objasni na
Makedoncite za silata na toj Pravilnik i pravoto na Makedoncite {to }e go
imaat ako eventualno se registrira toj Pravilnik.
Deka postoi nedorazbirawe i otpor kon nadle`niot vladika potvrda se
poslednite dve nedeli, kade {to se vodi `estoka bitka pome|u al~niot za pari
i vlast vladika Petar i nama~eniot i napaten makedonski narod vo Vrhovniot
sud na Nov Ju`en Vels vo Sidnej. Poznato e deka vladikata Petar vodi sudski
procesi vo Avstralija protiv makedonskite pravoslavni vernici na MPC. Toj,
vladikata Petar, so takva `ol~nost i omraza tro{i makedonski narodni pari (duri
potkrepen i od gr~koto i od srpskoto lobi), {to Zaednicata ja napravi
param-par~e. Ja rasturi do temeli, onaka kako {to posakuvaat samo na{ite
neprijateli, dodeka pak Sinodot na MPC i nekoi }oro-slepi novinari od
Makedonija s# u{te mu davaat poddr{ka vo uni{tuvaweto na makedonskoto bitie
i samostojnost. Ako milionskite iznosi koi se potro{ija po sudskite parnici
vo Avstralija bea nameneti za nastradanite vo Makedonija i za familiite na
padnatite borci, ili pak za formirawe na makedonsko nacionalno lobi, daleku
}e ni be{e na{iot kraj. Ama, za `al, svetite otci denes se povampirija po
srebro i vlast?!
Sudskiot spor vo Sidnej s# u{te ne e zavr{en. So nas majtap si igraat
site etni~ki zaednici. I zo{to da ne si igraat koga imame povampireni
velikocrkovno dostojnici koi ne poka`aa dosega ni malku sveta rabota, osven
tu`bi, kra`bi, poedine~ni i grupni ekskomunikacii na makedonskite
pravoslavni vernici i nivno krajno degradirawe vo avstraliskata javnost.
Na{ata niskost i degradirawe denovive redovno e prisutno na site
avstraliski pe~ateni i radio-televiziski mediumi. Samo vo Sidnej se
potro{eni nad milion dolari vo borba da se osvojat imotite na crkvata "Sv.
Petka" koi vredat od 3 - 6 milioni dolari. Kako {to izminuvaat sudskite
denovi, taka se mno`at i potro{enite makedonski pari. Od 1996 godina do
denes potro{eni se 4 milioni dolari. Da! 4 milioni dolari i nikomu oko ne mu
trepnuva.
Na krajot samo edna poraka: "Vo Avstralija nema antimakedonski crkvi,
nema privatni crkvi, no ima dobri familii, ~esni doma}ini i doma}inki koi se
~udat na rezilot {to se pravi od strana na povampirenite 'Sveti Otci'. No,
im pora~uvame ako sakaat da osvojuvaat crkvi i manastiri dovolno ima vo
Egejska Makedonija, Pirinska i vo Mala Prespa, a najpresno uni{teni
pravoslavni crkvi i obes~esteni imame vo zapadna Makedonija, vo s# u{te 30
otsto okupirani delovi na Makedonija. Petre i Jovan tamu mo`at da gi dadat
svoite `ivoti za da vospostavat kanonska jurisdikcija na oskvernavenite na{i
crkvi.