NAJPLODNOTO REVOLUCIONERNO PERO

Obidite za zadu{uvawe na revolucionernata svest vo Makedonija bea obidi za denacionalizacija na makedonskiot narod i za naru{uvawe na negoviot integritet koi bea predizvikani najmnogu od najrazli~nite aspiracii na na{ite balkanski sosedi i nivnite razurnuva~ki propagandi. Seto toa se odviva{e preku utvrdeniot metod na politi~ki predavstva i direktni ubistva, so nasilstvo protiv site koi ja povedoa borbata za nacionalna sloboda. Na vakov na~in od politi~kata scena na Makedonija }e is~eznat niza revolucioneri kako Goce Del~ev, Dame Gruev, Nikola Karev, Hristo Uzunov, Jane Sandanski, \or~e Petrov i drugi. A me|u niv be{e Dimo Haxi Dimov.

Ovie "slu~ajni" ubistva podocna se pretvorija vo razrabotena ma{inerija, vo koja po nalog na bugarskiot dvor se anga`irani brojni ubijci i otpadnici. "Najenergi~na" me|u site propagandi be{e velikobugarskata koja be{e pogubna i istrebuva~ka koja podocna se sproveduva{e preku novooformenata "avtonomisti~ka" VMRO, odnosno bandite na Aleksandrov, Proto|erov i Mihailov.

Eden takov masoven kole` se slu~i na 12 septemvri 1924 godina i slednite nekolku dena kako del od nevideniot zlostorni~ki pohod na Ivan Mihajlov koj trgna vo istrebuvawe na makedonskata levica za da im se dodvori na dvorot i na vladata na Cankov vo Sofija. Vo zadninata na poznatite gornoxumajski nastani e i re{enosta na organizatorot na ubistvata da se ras~isti so starata revolucionerna levica, no i so novite levi~ari koi se javija vo teroristi~kta organizacija na ubieniot Aleksandrov.

Teroristi~kite trojki vo pridru`ba na oficijalnata policija, demneat podgotveni za planot. Tie ja krstosuvaa Gorna Xumaja i gi opsednuvaa ku}ite kade {to treba da bidat ubieni opredeleni lica.

Na 12 septemvri bea ubieni pogolemiot del od novite levi~ari, a vo tekot na sledniot den, teroristite }e prezemat posebni akcii i kon starite sandanisti, privrzanici na revolucionernoto dvi`ewe, koi ne ja priznavaa bandata na Aleksandrov - Proto|erov.

"Odlo`enoto" ubistvo na Dimo Haxi Dimov, spored planot na teroristite, treba{e da bide izvr{en tokmu vo ovoj mig, za{to taka mo`e{e da se "opravda" kako odmazda vrz komunistite za ubieniot Aleksandrov. Podgotveniot ubiec i "profesionalec", Vlado ^ernozemski, treba{e na 13 septemvri vo Sofija da go presretne Dimo i da strela vo ovaa legenda na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, koj toga{ be{e ~len na CK BKP i naroden pratenik.

Vo prikve~erinata na 13 septemvri 1924 godina, Dimo Haxi Dimov izleguva od svojot dom za da navrati do kafean~eto "Galik" i da slu{ne podrobnosti za ubistvata {to se slu~ile prethodniot den. Nema da stasa dotamu, bidej}i }e bide presretnat so dva kur{uma v glava. Policijata vedna{ }e go pribere mrtvoto telo i kri{um }e go iznese od Sofija, za da go pogreba vo najgolema tajnost od strav negoviot pogreb da ne se pretvori vo silna antifa{isti~ka demonstracija.

Dimo Haxi Dimov e roden vo predve~erjeto na rusko-turskata vojna, na 20 oktomvri 1875 godina, vo seloto Gorno Brodi, Sersko. Semejstvoto na Haxi Dimov }e bide prinudeno da gi prifati isku{enijata na progonstvoto. Na ~etirigodi{niot Dimo, na samiot premin na granicata }e mu bide prenesena zakletvata na negoviot tatko: "Dime, toa e tvojata tatkovina izbori se za nejzinoto osloboduvawe".

Po~nuva ma~niot pat na emigrantstvoto vo Bugarija. Vo Dupnica, zaedno so semejstvoto na Haxi Dimov, vo istoto maalo }e se smesti i semejstvoto na Jane Sandanski. Ve}e vo 1891 godina mladiot Dimov preminuva vo ]ustendil, kade {to se zapi{uva vo Pedago{koto u~ili{te. Vo 1895 godina }e go polo`i dr`avniot ispit i }e se zdobie so diploma za u~itel. Toj ~lenuva vo socijal-demokratskata grupa na Vasil Glavinov, koja podocna prerasnuva vo Makedonski revolucioneren socijalisti~ki sojuz, pri {to sorabotuva i vo vesnikot "Revolucija". Istata 1895 godina po preporaka na Dimatar Blagoev - Dedoto, Dimo Haxi Dimov se vklu~uva vo Makedonskata revolucionerna organizacija i go prifa}a lozungot: "Revolucija kako sredstvo za osloboduvawe na Makedonija".

Idnata, 1896 godina u~itelstvuva vo Dupnica i intenzivno ja zapo~nuva svojata revolucionerna i politi~ka aktivnost. Zaedno so Jane Sandanski vo 1897 godina u~estvuva vo site manifestacii na kulturno-prosvetnoto dru{tvo "Mladost". Zaradi socijalisti~kite idei, nekolkupati e otpu{tan od rabota, a be{e isklu~en i od Filozofskiot fakultet vo Sofija.

Vo 1900 godina, na edno javno sobranie, Dimo Haxi Dimov vo gradot Lom }e odr`i predavawe na tema "Makedonskoto osloboditelno delo", {to }e go otpe~ati kako bro{ura. Proletta 1901 godina nastapuva so novo predavawe "[to sakaat socijalistite", a vedna{ potoa vo Dupnica ja objavuva i bro{urata "Makedonskoto pra{awe". Za makedonskite temi }e progovori i vo dupni~ko-}ustendilskiot nedelnik "Izgrev", kade {to se pojavuva pod psevdonimot "Siluet". Toj u~estvuva na posvetuvaweto na Jane Sandanski vo osloboditelnoto dvi`ewe, pri{to na Jane }e mu go podari svojot durbin, upatuvaj}i mu gi zborovite: "Da gi gleda{ podobro nepravdite i neprijatelite".

Haxi Dimov be{e blizok prijatel i na Goce Del~ev. U~estvuva{e i vo bitkata kaj Banica, za {to ostava i trajno svedo{tvo: "Petnaeset ~asa Turcite ne smeeja od na{ite kur{umi da se pribli`at do ubienite. Petnaeset ~asa nie go gledavme mrtviot Goce, kako da be{e navednat vrz grbot na Makedonija i petnaeset ~asa ni se kinea srcata...".

Po Ilindenskoto vostanie stana ideen voda~ na levoto krilo na Organizacijata. Go ureduva{e "Revolucioneren list" i u~estvuva{e vo formiraweto na Narodnata federativna partija. Po Prvata svetska vojna zaedno so \or~e Petrov bea voda~i na Privremenoto pretstavni{tvo na VMRO. Be{e ~len na Bugarskata komunisti~ka partija od nejzinoto formirawe, a po zadu{uvaweto na Septemvriskoto vostanie vo 1923 godina stanuva ~len na centralniot komitet na BKP i rakovoditel na Komisijata za emigracija, izbran na Vito{kata ilegalna konferencija.

Dimo Haxi Dimov e najplodnoto pero vo makedonskata revolucionerna publicistika. Toj tvore{e vo pove}e kni`evni vidovi i sozdava{e vo prvata ~etvrtina od minatiot vek, a delata gi objavuva{e na stranicite na triesetina periodi~ni izdanija so progresivna i socijalisti~ka orientacija, koi izleguvaa vo Bugarija i vo Makedonija. Me|u niv se vbrojuvaat i desetina bro{uri kako: "Makedonskoto pra{awe" i "Nazad kon avtonomijata na Makedonija".

Vo 1920 godina go osnova{e Makedonskiot emigrantski komunisti~ki sojuz. Be{e naroden pratenik vo bugarskoto sobranie, kade `estoko se bore{e protiv terorot i ubistvata na politi~kite rabotnici koi ne se soglasuvaa so re`imot. Povremeno be{e Isklu~uvan od rabotata na parlamentot, no sepak negovite smeli govori ja obelodenuvaat diktaturata na bugarskata nacionalisti~ka vlast. Pri eden takov govor bil prekinat od ministerot za vnatre{ni raboti, generalot Rusev, so zborovite: "Vie trguvate so va{ite idei...", a na{iot Haxi Dimov odgovoril: "Nie trgnavme so idei za koi pla}ame so svoite sopstveni glavi". Samo nekolku nedeli podocna bugarskata reakcija gi podmiri svoite smetki so nego. Toj vo 1924 godina, vo tekstot "Ilindensko vostanie" na krajot }e zapi{e vizionerski:

"Da bideme vpro~em gotovi site za noviot Ilinden, koj{to }e stavi kraj na bespodobnoto ma~eni{tvo na hrabrata i dostojna za svojata sloboda Makedonija!".