PRESELUVAWETO NA EGEJSKITE MAKEDONCI VO VOJVODINA

Baraweto na vladata na NR Makedonija be{e prifateno. Okolu 8.000 Makedonci - begalci od Egejska Makedonija naseleni vo NR Makedonija bez nivno pra{awe i soglasnost bea preseleni vo Vojvodina. Preseluvaweto be{e izvr{eno vo zimski period, odnosno vo fevruari 1948 godina so tovarni vozovi. Tie bea smesteni vo vojvodinskite sela Gakovo i Kru{evle vo koi porano `iveele pripadnici na germansko malcinstvo. Izborot na selata Gakovo i Kru{evle ne be{e slu~aen. Tie se nao|aa vo blizina na naselbata Bulkes vo koe od 1945 godina be{e organizirana gr~ka zaednica koja be{e pretvorena vo centar za uslu`uvawe i snabduvawe na DAG.

Vo Gakovo i Kru{evle poradi nedostig na stanben prostor, na sekoe semejstvo mu be{e dodelena samo po edna soba. Za egzistencija im be{e otstapeno obrabotlivo zemji{te, taka {to nezavisno od nivnata kvalifikacija, site se zanimavaa so zemjodelie i gradinarstvo. Poradi nedostig na ~ista higienska voda me|u begalcite se pojavi zaraznata bolest - tifus. So ogled na toa {to re~isi site tie bea od planinski podra~ja, te{ko ja podnesuvaa vojvodinskata klima, poradi {to imalo pojava na smrtni slu~ai.

Na~inot i sredstvata na preseluvaweto (administrativno i na tovarni vagoni, temperatura pod nula) ograni~uvaweto na nivnoto dvi`ewe (za poseta na drugo mesto be{e potrebna posebna dozvola), klimata, vrabotuvaweto i pred s# `elbata i nostalgijata da `iveat vo svoja makedonska dr`ava, kaj niv predizvikaa razo~aruvawe, protesti i sli~no. Tie preseluvaweto go do`iveaja kako egzodus vo svojata tatkovina. Tie reagiraa: "Ako sakavme da `iveeme vo druga dr`ava, }e ostanevme vo Bugarija i Albanija". Takvata situacija se obidoa da ja iskoristat Bugarite, vetuvaj}i im povolni uslovi vo Bugarija, {to ima{e novi traumi i nepo`elni posledici.

@elbite i nostalgijata da `iveat vo Makedonija se potvrdija i so faktot deka po dvegodi{en prestoj vo Vojvodina, Makedoncite - begalci od Egejska Makedonija samoinicijativno i na svoj rizik po~naa da se preseluvaat vo NR Makedonija, soo~uvaj}i se so mnogu te{ki problemi vo re{avaweto na stanbenoto pra{awe, vrabotuvaweto i sli~no. Ostana zapamten slu~ajot so t.n. "^eganska zgrada" vo naselbata Mi~urin vo koja bez prozorci i vrati, patos, toaleti, voda i sli~no se naselija makedonski familii povratnici od Vojvodina. I pokraj mnogute te{kotii i problemi, tie postepeno, za nekolku godini site se preselija vo NR Makedonija kade go prodol`ija svojot `ivot.

I pokraj krupnite ekonomski te{kotii so koi se sudruva{e mladata makedonska republika, problemot na zgri`uvawe na Makedoncite - begalci od egejskiot del na Makedonija ne {to se opravduva, preseluvaweto mo`e{e da se re{i. Toa go potvrduva i sledniot fakt: Iako ne bea sozdadeni uslovi na koi se povikuva odlukata za preseluvawe, preselenite Makedonci se vratija vo Makedonija i na eden i drug na~in se smestija vo svojata tatkovina. Analiziraj}i go i cenej}i go pra{aweto od pove}e aspekti - nacionalni, socijalni, psiholo{ki, politi~ki i drugi, spomenatata odluka ne treba{e da se donese i da se sprovede. Vpro~em, kako {to poka`aa nastanite {to usledija nekolku iljadi Makedonci ne mo`ea da go re{at problemot na rezervite na DAG {to se odnesuvaa na brojnoto zgolemuvawe na DAG, za {to vsu{nost e donesena odlukata i nitu }e ja spasea DAG od neizbe`niot poraz.

Vedna{ po preseluvaweto na Makedoncite vo Vojvodina, odnosno 21.02. 1948 godina vo Belgrad dopatuvaa Nikos Zaharijadis i Janis Joanidis kade se sretnaa so Tito, Kardeq, Rankovi} i Gilas. Na sredbata gr~kite rakovoditeli gi zapoznaa doma}inite za sostojbata i perspektivite na vooru`enata borba na DAG i vo vrska so toa pomo{ta {to treba da ja dobie DAG za realizacija na svoite planovi. Gr~kite rakovoditeli ja potenciraa itnosta na re{avaweto na problemot na rezervite na DAG so novi borci. Go postavija pra{aweto za mobilizacija na Makedoncite od egejskiot del na Makedonija koi kako politi~ki begalci se nao|aa vo Jugoslavija. Jugoslovenskite rakovoditeli vo princip go prifatija ova barawe na Grcite, a negovo konkretno realizirawe go ostavija da se re{i me|u nadle`nite faktori na dvete partii.

Na sredbata {to se odr`a na 21 fevruari 1948 godina vo 18,30 ~asot, jugoslovenskite rakovoditeli gi zapoznaa Zaharijadis i Joanidis za stavot na Stalin vooru`enata borba na DAG da prekine, Zaharijadis izjavi deka KPG bezdrugo }e ja prodol`i borbata i sama i deka ne gleda pri~ina da dopatuva vo Moskva za da se sretne so Stalin i deka i KPG }e nastojuva da mu doka`e na Stalin deka ne e vo pravo.

Za prakti~noto realizirawe na soglasnost me|u dvete partiski rakovodstva okolu regrutacija na borci od redovite na makedonskata politi~ka emigracija na 17 mart 1948 godina e odr`ana sredba vo Belgrad me|u Aleksandar Rankovi} i Petros Rusos, zam. ~len naPB na CK na KPG. Petros Rusos pobara mobilizacija na Makedonci vo selata Kru{evle i Gakovo da izvr{at aktivisti na KPG vo gr~kata zaednica vo Bulkes, a vo vnatre{nosta na Makedonija od pretstavni{tvata na KPG-DAG vo Skopje, Bitola i drugi mesta so pomo{ na jugoslovenskite dr`avni organi. Aleksandar Rankovi} ne se soglasi so ovoj predlog na Rusos so obrazlo`enie deka akcijata nema da uspee, bidej}i Makedoncite nemaat doverba na KPG {to e pri~ina za nezaminuvaweto na Makedoncite vo DAG dosega. Na baraweto fakti od strana na Rusos, Rankovi} re~e deka KPG ne go realizira dogovorenoto okolu Makedoncite, deka ne e vnimatelna, ne istaknuva i ne forsira Makedonci borci, odnosno ne im gi priznava ~inovite {to gi imaa vo jugoslovenskata armija. Na krajot be{e re{eno regrutacijata na borci za DAG od redovite na makedonskata emigracija da se vr{i na dobrovolni osnova. Po ovie razgovori brojni ekipi i poedinci gi posetuvaa makedonskite naselbi vo Vojvodina so cel da vr{at regrutacija, koi vo po~etokot zabele`aa uspeh. Me|utoa, so zaostruvaweto na odnosite me|u KPJ i KPG {to usledi kako rezultat Rezolucijata na Informibiroto planot za totalnata mobilizacija na site Makedonci begalci, propadna.

Proletta 1948 godina dvete zavojuva~ki strani: DAG i silite na atinskata vlada, vo ramkite na nivnite planovi za pretstojnata me|usebna presmetka vo 1948 godina odzedoa od roditelskite pregratki pove}e desetici iljadi deca, prete`no od egejskiot del na Makedonija i gi odvedoa edni preku granica, a drugi vo vnatre{nosta na Grcija i vo gr~kite ostrovi. I dvete strani tvrdat deka akcijata {to ja prezedoa be{e motivirana od humani pri~ini i deka taa dade pozitivni rezultati. Decata se spaseni od viorot na Gra|anskata vojna i tamu kade bea evakuirani im bea sozdadeni uslovi da se steknat so site stepeni na stru~no obrazovanie. Kaj nas evakuacijata na decata se pretstavuva kako egzodus {to ne e to~no. Toa e dobro smislena, dobro organizirana i u{te podobro realizirana akcija. Nesporno e deka decata se spaseni od u`asite na Gra|anskata vojna i stru~no se osposobija, no nivnoto otstranuvawe od rodnoto ogni{te, pridonese za etni~ko ~istewe na egejskiot del na Makedonija.

Edna od su{tinskite pri~ini za evakuacijata na decata e sozdavaweto uslovi za re{avawe na problemot na rezervite na DAG so novi borci. Osloboduvaweto na roditelite od gri`ata za decata }e ovozmo`e{e totalno mobilizirawe na naselenieto vo pretstojnite te{ki i re{ava~ki bitki vo Zapadna Makedonija. Toa i se slu~i. Neposredno po evakuacijata na decata be{e izvr{ena mobilizacija na s# u{te nevklu~enite gra|ani vo redovite na DAG i vo nejzinite pomo{ni edinici. Vo tekot na golemata ofanziva na Gramos, letoto 1948 godina i po nea celata slobodna teritorija be{e pretvorena vo rabotilnica vo koja celoto naselenie nesposobno za nosewe na oru`je rabote{e za potrebite na DAG. Bea formirani ekipi od `eni za prenos na raneti, ekipi za prenos na oru`je, municija, kopawe na rovovi, mesewe na leb, vo Prespanskoto Ezero ekipa za lovewe na riba i drugo.

Rakovodstvoto na KPG vo ramkite na podgotovkite za presmetkata za realizacija na planovite vo 1948 godina diskutira{e, odnosno razmisluva{e za evakuacija na decata. Na 30 januari 1948 godina pretstavnikot na KPG, Petros Rusos, dobi zada~a da pobara od jugoslovenskite vlasti pomo{ za decata vo slobodnata teritorija koi stradaa od glad, obleka i sli~no. Telegrami so sli~na sodr`ina se isprateni vo drugite zemji so narodna demokratija.

Na 15 fevruari 1948 godina potpretsedatelot na Privremenata demokratska vlada na Grcija, Janis Joanidis, dopatuva vo Belgrad kade so nadle`nite jugoslovenski faktori diskutira{e okolu evakuacijata na decata. Otkako Joanidis ja dobi principielnata soglasnost od Jugoslovenite i od drugite zemji, na 21 fevruari 1948 godina PDVG odlu~i da gi evakuira decata vo stranstvo od podra~jata kade se vodea i se o~ekuva{e da se vodat `estoki i re{ava~ki bitki me|u vladinite sili i silite na DAG. Rakovodstvoto na KPG ovaa svoja odluka ja motivira{e i ja obrazlo`i so potrebata za spasuvawe na decata od u`asite na vojnata, a po molbeno barawe na nivnite roditeli.

Ministerstvoto za vnatre{ni raboti na Privremenata demokratska vlada na Grcija na 7 mart 1948 godina go izdade slednoto soop{tenie: "Narodni i drugi organizacii za gri`a i za{tita na decata vo slobodna Grcija, kako i iljadi roditeli i starateli od odamna se obratija so apeli do humanitarnite organizacii na narodnodemokratskite zemji i pobaraa od niv da zgri`at i ja za{titat gr~kata detska mladina {to se nao|a vo opasnost od glad i od varvarstvo na monarhofa{izmot. Humanitarnite organizacii, organizaciite za za{tita na detskata generacija i drugi mladinski organizacii na tie zemji, so izvonredna radost i zadovolstvo gi prifatija tie apeli i prezedoa da gi zgri`at Gr~iwata za vreme kolku {to e potrebno. Privremenata demokratska vlada, gledaj}i deka so katastrofalnata politika {to od 1945 godina e sprovedena vo Grcija od tu|incite i mesnite eksploatatori i so permanentnite katastrofi {to sistematski sproveduva{e i sproveduva monarhofa{izmot na tovar na narodot i negoviot imot, namaleni se mo`nostite na soodvetna ishrana za koja ima potreba detskata vozrast.

Deka so zlostorni~koto frlawe vo gradskite ulici pove}e od 150.000 deca, desetici od tie sekojdnevno umiraat, deka so poslednata naredba Frideriki im naredi na svoite pot~ineti da gi soberat vo gradskite centri decata za da gi pretvorat vo jani~ari i prinudno da gi za~lenat vo nivnite omileni hitlerovski mladinski organizacii, deka u{te so malodu{nite bombardirawa na neza{titenite `eni i deca, vo posledno vreme se ubieni 120 de~iwa, odlu~i da gi prifati molbite na narodnite organizacii i na roditelite i go odobruva ispra}aweto i prestoj na decata vo narodno-demokratskite zemji, dodeka uslovite vo na{ata zemja go dozvolat nivnoto vra}awe...".