MAKEDONSKIOT UDEL VO ANTI^KATA MITOLOGIJA

Prvoto nivo e postoeweto na posebni makedonski specifi~nosti vo odnos na zaedni~kite likovi od ovaa mitologija, kako i vo odnos na na~inot na nivnoto tretirawe (na~inot na slaveweto na bogovite, nivnite karakteristiki i sl.). Iako bile prvi sosedi so Grcite, sepak Makedoncite na razli~en na~in gi slavele nekoi od bogovite, koi rekovme deka toga{ bile zaedni~ki za pove}e narodi.

Vtoroto nivo vo vrska so udelot na Makedoncite vo ovaa mitologija se odnesuva na faktot {to nekoi od mitolo{kite likovi bile po poteklo od Makedonija, a vo Makedonija se odigrale i nekoi nastani spomnati vo prikaznite na ovaa mitologija.

Vo vrska so razlikite vo slaveweto na nekoi od zaedni~kite bogovi pome|u Makedoncite i Grcite, d-r Eugen Borza, konstatira:

Razliki vo slaveweto na zaedni~kite bogovi se zabale`ani i vo kultot kon Zevs. I Makedoncite i Grcite go slavele Zevs (sekoj od svojata strana na zaedni~kata gr~ko-makedonska planina Olimp), no na prili~no razli~en na~in.

Amerikanskata istori~arka d-r Sindja Sidnor Slovikovski vo svojot trud "Sportot i kulturata vo anti~ko-makedonskoto op{testvo" pi{uva deka Zevs imal pogolema uloga kaj Makedoncite otkolku kaj Grcite:

Vo prodol`enie taa nudi argumenti vo polza na ova svoe tvrdewe.

Posebni makedonski specifi~nosti se zabele`ani i kaj drugi mitolo{ki likovi i preostanati sodr`ini. Za nekoi od niv ne se znae dali bile zaedni~ki bogovi (no so makedonski specifi~nosti) ili pak se rabotelo za zasebni makedonski bogovi koi vo narativnite izvori ostanale zapi{ani so poznatite zaedni~ki imiwa. Za da go objasnime ova podobro }e navedeme nekolku primeri.

Bogot Herakle vo golema mera bil slaven vo Makedonija re~isi kako bog so posebni makedonski specifi~nosti. No, se znae deka toj bil slaven i od preostanatite toga{ni narodi. D-r Sindija Sindor Slovikovski ja potencira ra{irenosta na kultot kon Herakle kaj razni narodi, pri {to pi{uva deka za ovoj bog postoele posebni makedonski, gr~ki i aziski mitovi:

Se postavuva pra{aweto: dali Herakle kaj site narodi bil razli~en bog (koj vo gr~kite narativni izvori, vo religiite na site toga{ni narodi ostanal zapi{an kako Herakle - fenomen za koj }e pi{uvame vo prodol`enie) ili pak stanuva zbor za edinstveniot bog Herakle, koj kaj sekoj narod samo imal posebni specifi~nosti? Mislam deka e te{ko da se dade sosema to~en odgovor na ova pra{awe, koe ne se odnesuva samo za Herakle, tuku i za golem del od preostanatite bogovi i drugi mitolo{ki su{testva i likovi.

I makedonskiot bog na vojnata ({to Grcite go spomnuvaat kako Makedonski Ares), kako i makedonskite bo`ici, koi imale analogija vo gr~kite nimfi i gracii, isto taka si imale svoi zasebni makedonski imiwa i so tie imiwa bile slaveni od strana na Makedoncite (Podetalno kaj d-r Nade Proeva, "Studii za anti~kite Makedonci", Skopje, 1997).

Makedoncite ~estopati koristele i svoi makedonski imiwa za ovie zaedni~ki bogovi, za {to vo prodol`enie }e pi{uvame. Podocna istata praktika ja prifatile i Rimjanite, koi na zaedni~kite indoevropski i balkanski bogovi im stavile svoi imiwa, iako nivnite karakteristiki glavno ostanale isti. Taka, na primer, Zevs kaj Rimjanite stanal Jupiter, Hera stanala Junona, Artemida stanala Dijana i taka natamu. Pa, zarem toa {to Rimjanite gi prifatile re~isi site t.n. "gr~ki bogovi", zna~i deka Rimjanite bile "Grci"?

No, nekoj mo`ebi }e zabele`i deka ova sepak bile samo gr~ki bo`estva, na koi Makedoncite im stavale svoi epiteti, no deka toa ne mora da zna~i deka tie bo`estva bile makedonski. Za da odgovorime na ovie zabele{ki }e se poslu`ime so komparativen pregled na narekuvawata na bo`estvata na preostanatite narodi so koi toga{nite Grci doa|ale vo dopir. Ako se pogledne opisot na ovie bo`estva vo toga{nite anti~ki dela, sekade }e se zabele`i deka i nivnite imiwa se grcizirani. No, da go objasnime ova so nekolku primeri.

D-r Nade Proeva vo svojata kniga "Studii za anti~kite Makedonci" (Skopje, 1997, str. 157) nudi eden mnogu interesen primer. Taa prilo`uva dokazi deka anti~kite Grci duri gi pogr~uvale i imiwata na tu|ite bo`estva koi nemale nikakva vrska so t.n. "Gr~ka mitologija". Kako dokaz za ova taa prilo`uva komparativen pregled na eden originalen kartaginski dokument i na negoviot prevod na gr~ki jazik, napraven od Polibij vo 215 godina pred Hrista. Pritoa, vo gr~kiot prevod na ovoj dokument, sosema jasno se zabele`uva deka imiwata na semitskite bogovi {to gi slavele Kartagincite, ne samo {to ne bile pretstaveni so nivnite originalni imiwa, tuku bile zameneti so imiwata na gr~kite bo`estva.

Vakov e slu~ajot i so egipetskoto bo`estvo Apis, za koe Herodot pi{uva deka Grcite go vikale Epafus. Op{irno opi{uvaj}i gi sostojbite vo Egipet, Herodot veli:

I za preostanatite egipetski bo`estva se upotrebeni gr~ki epiteti i nazivi (Egipetska Atina i sl.), a poznatata egipetska bo`ica Izida Grcite ja narekuvale Egipetska Afrodita (Artur Vajgal: "Aleksandar Makedonski" Skopje, 1992 god. str. 251).

Ist e slu~ajot i so libiskite bogovi. Herodot gi opi{uva obi~aite na libiskoto pleme Ausijani, za koi pi{uva deka ja slavele bo`icata Minerva (!?), {to ne mo`e da odgovara na vistinata. Me|utoa, vo prodol`enie Herodot povtorno objasnuva deka taa bo`ica ne se vikala Minerva, tuku deka taa si bila originalna ausijanska bo`ica, koja samo imala sli~ni karakteristiki na Minerva. Herodot pi{uva:

Spored ova ispa|a deka em Ausijanite ja slavele Minerva, em taa bila nivna originalna bo`ica, nasledena od nivnite predci, {to e sosema nelogi~no. Vo prodol`enie Herodot gi opi{uva ovie libiski (ausijanski) rituali i od ovoj opis jasno se gleda deka stanuva zbor za ne{to sosema nepoznato vo gr~kiot svet vo odnos na gr~koto slavewe na Minerva (Atina). Zna~i i na originalnata libiska (ausijanska) bo`ica, Herodot samoinicijativno & go smenil imeto vo Minerva, so cel da im go pribli`i nejziniot opis na svoite ~itateli.

I za domorodcite vo Etiopija Herodot pi{uva deka gi slavele Bahus i Jupiter, {to isto taka ne odgovara na vistinata. Kojznae kako se vikale ovie etiopski bo`estva {to Herodot gi pretstavil kako Bahus i Jupiter.

Sli~no pi{uva i Arijan (cit. delo, str. 109) koj dava podatok deka `itelite na persiskiot grad Magarsus ja slavele lokalnata Atina, iako se znae deka Persijancite si imale sopstvena religija, razli~na od gr~kata. Arijan (str. 235) duri si dozvolil da napi{e i deka li~no persiskiot kral Darie Treti, otkako bil celosno porazen od Aleksandar Makedonski, navodno mu se pomolil na - Zevs (!?), iako se znae deka persiskiot vrhoven bog se vikal Marduk ili Bel, a ne Zevs.

Duri i za Indijcite od gradot Aornos, za koi se znae deka go slavele bogot Kri{na, Arijan zapi{al deka go slavele Herakle(!?) i pritoa veli deka toa ne bil Tebanskiot, nitu pak Egipetskiot Herakle (!?), tuku nekoj tamo{en. Zna~i i bogot Kri{na, Grcite go prekrstile vo Herakle.

No, ne bil takov slu~ajot samo so starogr~kite istori~ari. Taka pravele i istori~arite od drugite narodi. Taka, na primer, latinskiot istori~ar, Kvintij Kurtij Ruf, vo svoeto delo "Istorija na Aleksandar Makedonski" (vo prevod od latinski na d-r Qubinka Basotova; Skopje, 1998 godina), re~isi za site bo`estva {to gi spomenuva (kako bo`estva koi gi slavele anti~kite Makedonci), gi koristel isklu~ivo latinskite imiwa. Taka, vo negovoto delo ~itame deka, toga{nite Makedonci, navodno go slavele Jupiter (a ne Zevs) kako vrhoven bog. Na edno mesto toj duri zapi{al deka vo Makedonija bil izgraden hram na (citat) "Jupiter Olimpiski" (!?). Ponatamu toj pi{uva deka Makedoncite ja slavele Junona (a ne Hera) kako vrhovna bo`ica, dodeka bo`icata Atina, toj ja spomenuva kako Minerva. Pi{uva i deka Makedoncite go slavele Neptun (a ne Posejdon), Dijana (a ne Artemida), Liber (a ne Dionis), Mars (a ne Ares), Viktorija (a ne Nike) i taka natamu.

Duri i za Persijancite, Kvintij Kurtij Ruf napi{al deka go slavele Jupiter (cit. delo, str. 118), {to sekako deka ne odgovara na vistinata.