REVIZIJA NA MAKEDONSKATA DR@AVA

Retorikite na albanskite voda~i stanuvaat poradikalni od nastapite i na kosovskite reprezenti na teroristi~ko-politi~kite formacii za vreme na najgolemite borbi na OVK pri soboruvaweto na Milo{evi}. Ta~i, Xaferi i Haxirexa gi nadminaa {ovinisti~kite potezi i na Rugova i na Haradinaj i na ^eku koi piskaa pod navodnata tortura na srpskiot vo`d. Za Ahmeti i ne stanuva zbor zatoa {to toj zabrzano u~i kako da se preobrazi od terorist vo demokrat pa katadnevno gi povtoruva napi{anite lekcii od amerikanskiot diplomatski establi{ment. [to e ona {to sega im nedostasuva na albanskite lideri vo Makedonija koga Ustavot vo nova forma im gi garantira site slobodi i prava na nivnite sogra|ani i ramnopravnosta za koja kolea i ubivaa? Koga dr`avata soglasno ustavnite na~ela im ovozmo`uva status na privilegii samo na odredeni etni~ki zaednici, vo toj slu~aj tie se obvrzani kon ovaa dr`ava da bidat polojalni duri i od Makedoncite kako nose~ki stolb na dr`avata. No, rabotite se odvivaat po onaa narodnata "Rani ku~e da te lae".

Po~etokot na izbornata kampawa n# vnese vo novi turbulencii pred s# od bezbednosen aspekt. Rivalstvoto koe vladee vnatre vo etni~kite blokovi, makedonskiot i albanskiot, me|u politi~kite protivnici ja v`e{ti i onaka v`e{tenata situacija. Sekojdnevno se doleva maslo na ognot koj najmalku ni e potreben vo ovoj predizboren period od koj mnogu se o~ekuva za sreduvawe na ne{tata. Ubistvoto na dvajcata rezervisti vo Gostivar, kidnapiraweto na pettemina Makedonci na patot Tetovo - Gostivar kako i sekojdnevnite me|usebni teroristi~ki presmetki po {arplaninskite sela se del od vtorata faza na kampawata za neodr`uvawe na izborniot ciklus vo zemjava iniciran od politi~ko-terenskite bandi koi se pla{at od neostanuvaweto vo vlasta. Ako se pridodadat u{te i eksploziite pred i vo sedi{tata na Demokratskata unija za integracija i Nacional-demokratskata partija vo Skopje, jasno }e se uvidi deka celoto scenario se podveduva pod imenitelot na politi~ki terorizam. Razvodnuvaweto na celata situacija i ubla`uvaweto na incidentite so pomeki termini od tipot "kriminalen akt" ili "kriminalni bandi" samo im dava posilen povod na istite uzurpatori na mirot i slobodata da prodol`at so po`estoki i pokrvavi masakri vrz nedol`noto civilno naselenie. A toa bi go napravile so edna edinstvena cel - da im se osvetat na svoite politi~ki ili voeno-teroristi~ki rivali koi prethodno ili gi izneverile ili pak nedovolno go srabotile planiranoto.

Vizuelnite retoriki koi sekojdnevno gi gledame po malite ekrani, a nalikuvaat na kaubojsko-indijanski stil, poka`uvaat deka golem del od akterite vo izbornata trka ne se zainteresirani za izbori. Ne samo {to ne se zainteresirani za fer i demokratski izbori, tuku ne sakaat nikakvi izbori. Prakti~no rabotat za nivno neodr`uvawe vo predvideniot den, 15 septemvri. [to li bi n# o~ekuvalo od 5 do 15 septemvri? O~igledno e deka sekojdnevno se produciraat i ve{ta~ki se sozdavaat incidenti vo koi stradaat ~uvarite na mirot i stabilnosta, strada obi~niot ~ovek bez razlika dali e Makedonec ili Albanec. Ottuka, mnogumina so pravo si go postavuvaat pra{aweto: ]e imame li voop{to izbori na 15 septemvri? I ako gi imame so edna vakva turbulencija, koj }e go verifikuva nivniot legitimitet? Povtorno bi ostavile golem prostor za nedoverie, za manipulacii, falsifikati vo koi oru`jeto }e go ima presudniot zbor, a ne mislata na elektoratot.

Ostanavme 12 godini zeleni kako detelina vo majska rosa bez nitu malku {ansa i mo`nost da sozreeme vo demokratijata so koja se plakneme i go la`eme svetot. Makedonskiot narod minatata godina so rezerva go primi ohridskiot miroven Dogovor ne veruvaj}i vo argumentite na ~etvoricata grobari deka po negovoto usvojuvawe s# }e bide poinaku. Vojnata }e prestane, so`ivotot }e se vrati, kontrolata na teritorijata povtorno }e se vospostavi, bandite }e se razoru`aat, malcinstvata ili delovite od narodite kako {to popularno sakaat da se narekuvaat, }e se integriraat kako dosega da ne bile i }e stanat lojalni na ovaa dr`ava. [to imame od seto ova po edna godina? Nekoj arno & ja skroi kapata na Makedonija. Se istrese samata sebesi pred svetot, dade s# od sebe, a za vozvrat ni{to ne dobi, tuku naprotiv se dorazgradi i ona {to kako taka be{e sigurno deka zdravo }e ostane. Ramkovniot dogovor proizvede bezbroj problemi i kaj makedonskata i kaj albanskata strana, a ne re{i nitu eden. Dokaz za toa se s# pogolemite i pobrojni inicijativi od politi~ki partii, nevladini organizacii i forumi za kompletno revidirawe na noviot Ustav. Konecot za toa se vle~e i od makedonskiot i od albanskiot del. No, stavovite se ekstremno razli~ni i porazuva~ki za Makedonija.

Makedoncite se ~uvstvuvaat poni`eni, bez ~est i dostoinstvo, se ~uvstvuvaat ograbeni i obezvredneti. Poradi toa tie pokrenuvaat proces preku mnogu vlijatelni grupi i organizacii (za partii i voop{to da ne zboruvame) za negova revizija vo vnatre{ni ramki, a vo skoro vreme pravdata }e se bara i pred me|unarodniot sud na pravdata povikuvaj}i se na Vienskata deklaracija deka "Sekoj akt, zakon ili ustav donesen pod prinuda nema pravna osnova i e ni{toven". Od druga strana, albanskite lobisti po ova pra{awe rabotat na sosema drugo pole. Tie Ramkovniot dogovor go sfa}aat samo kako po~etna to~ka, samo otsko~na daska za osvojuvawe na maksimalisti~kite barawa vo dr`avata. Takvite novi scenarija proizleguvaat od kabinetite na istite onie albanski lideri koi go izrodija Dogovorot od Ohrid i koi minatata godina go ubeduvaa svojot elektorat deka tokmu toj dogovor e optimalnoto re{enie za zapirawe na voenite procesi vo kriznite regioni.

Zo{to stavovite gi promenija preku no}? Zo{to samite atakuvaat vrz svojot proizvod? So toa priznavaat deka minatogodi{nite gre{ki se nepopravlivi, no za toa porano ili podocna samite }e gi snosat posledicite pred onie koi najmnogu go po~uvstvuvaa tovarot od vojnata, obi~nite gra|ani. Modelot za opstojuvaweto na makedonskata dr`ava ne le`i vo Ramkovniot dogovor, odnosno noviot Ustav na Republika Makedonija. Vremeto }e poka`e deka toj samo }e producira novi neizbe`ni krizi i podelbi, bidej}i dava osnova za toa. Ramkovniot dogovor }e mora da se revidira. No, ~ija }e bide polzata od revizijata dokolku se slu~i? Sekoja promena na ednata ili drugata strana }e predizvika nov haos vo koj nema da ima novi pregovori. Vo toj haos i dvete strani }e odat dokraj, pa na krajot koj }e izleze pogolem ma` od drugiot }e go pi{uva i noviot ustav na dr`avata, dokolku ja ima.

Od politi~kata scena vo Makedonija vo skoro vreme zasekoga{ treba da se eliminiraat li~nostite koi poslednive pet godini gi razbranuvaa strastite i emociite kaj site gra|ani so tajni scenarija za iskoristuvawe na privilegiite od vlasta. Pretstojnite ~etvrti po red izbori se idealnata {ansa za takviot proces. 16 septemvri mo`ebi }e bide denot na novata prerodba na makedonskata dr`ava. Da se izbri{at od redovite na politi~kata karta lu|eto koi non{alantno i prepotentno ni nametnuvaa re{enija, a bea porazitelni za site nas, re{enija so koi n# sramea i n# poni`uvaa pred svetot vo celina. Takvi lu|e ima vo site politi~ki blokovi i vo onie na opozicijata i vo onie na vlasta i vo t.n. tret pat. Vo site bez isklu~ok.

Noviot po~etok na ne{tata e pove}e od potreben. Me|unarodnata zaednica pu{ta signali deka ve}e e umorna od valkani megalomanski igri me|u politi~kite protivnici vo dvata etni~ki bloka i deka ne e podgotvena povtorno da vleze vo akcija za anulirawe na problemite koi gi nadminavme. Albanskiot politi~ki korpus mora da ja sfati porakata od dr`avata Republika Makedonija deka prikaznata za ~ovekovite prava e zavr{ena, deka sega na scena neodlo`no treba da stapi procesot na gradewe lojalnost kon istata onaa dr`ava koja lani se re{i da go dade i ona {to ne se dava. Dokolku nekolkute partii na Albancite ne sakaat i ne uspeat da gi nateraat svoite privrzanici na poslu{nost i lojalnost kon dr`avnite organi, vo toj slu~aj izli{no e i postoeweto na Ramkovniot dogovor {to im dava pak pravo na brojnite oranizacii da pristapat kon negovo revidirawe poradi albanskata kampawa za nepo~ituvawe na ona {to mora vo sekoja dr`ava da se po~ituva.

Izborite na 15 septemvri nema ni{to da re{at. Tie }e bidat samo po~etokot na re{avaweto na makedonskoto pra{awe. Dr`avata pla~e za reformi vo sekoj domen. Treba samo plejada na borci koi }e smognat sili niv da gi sprovedat.