MAKEDONIJA STANA KAKO AVGANISTAN

STEFANOVSKI: Mojot sega{en motiv da se kandidiram za pratenik e ~isto patriotski zatoa {to smetam deka na Makedonija & trebaat lu|e koi }e gi stavat svoite li~ni interesi vo vtor plan, a op{tite, zaedni~kite, dr`avnite interesi }e bidat vo preden plan. Za `al, dosega{nata praktika poka`a deka ovie politi~ari {to vo poslednive dvanaeset godini aktivno se zanimavaat so politika ne se javuvaa na izborite da konkuriraat za prateni~ki mesta i da se zalagaat za podobruvawe na polo`bata na gra|anite, tuku se kandidiraa za da ostvarat nekoi svoi li~ni celi: Da dojdat do vlast i da dojdat do bogatstvo. Tie ne mislea mnogu za dr`avata.

Jas kako ~ovek sum situiran. Imam ku}a, kancelarija. Imam dobra rabota od koja pristojno zarabotuvam. Mo`am da go prehranam semejstvoto. Mislam deka kako advokat sum doka`an vo mojata sredina i zatoa mene kako li~nost ne mi treba nekoe potvrduvawe. Zna~i, mojot motiv ostanuva patriotizmot, bidej}i sakam da napravam ne{to za mojata zemja. Sakam barem malku da napravam ne{to za ovoj brod nare~en Makedonija, koj treba da go fati vistinskiot pravec. Bidej}i sega ovoj brod e zalutan i odi vo pogre{en pravec.

STEFANOVSKI: Nie se obidovme da vlezeme vo koalicija i so drugi partii, no se poka`a deka prvo programski se razlikuvame, a vtoro mnogu voda~i na drugi partii koi imaa li~ni interesi ne dozvolija edno takvo pogolemo zdru`uvawe. Inaku, konkretno so Makedonska alijansa vo ni{to ne se razlikuvame i zatoa ja napravime Koalicijata. Zaedni~ki simbol ni e sonceto koe ni e vrska, dokaz deka sme naslednici na anti~kite Makedonci. Vtoro, nie imame potpolno identi~na nacionalna programa. Nie sme dve desni partii, a imame i zaedni~ka himna, sve~enata pesna na kompozitorot Risto Avramovski "Zemjo makedonska". Koga imate isti simboli, isti stavovi za su{tinskite pra{awa za Republika Makedonija, toga{ nemate pre~ki za koalicirawe. Zatoa }e be{e ~udno ako ne koaliciravme. Idejata }e propadne{e dokolku vo pregovorite vlezevme od svoi li~ni interesi.

STEFANOVSKI: Eve, na primer, so gospodinot \or|ija - Xorx Atanasoski skoro vo 99 otsto od stavovite sme isti, no ima mali nijansi. Nie se razlikuvame vo odnos na to~kite okolu primarnosta za re{avaweto na problemite vo Republika Makedonija. Vo taa programa {to nie zaedni~ki ja nudime, gospodinot Atanasoski kako biznismen smeta deka ekonomijata treba da dominira. Me|utoa, jas smetam deka treba pove}e da se posveti vnimanie na bezbednosnata sostojba. I kako advokat insistiram na pravniot poredok na na{ata dr`ava.

Zna~i, nemame nekakvi politi~ki razliki, osven vo odnos na odredeni temi koi se prioritetni nad drugite problemi vo dr`avata.

Jas smetam deka s# dodeka vo Makedonija ne se sredi bezbednosnata situacija, s# dodeka beskompromisno ne se ras~isti so terorizmot na na~in kako {to toa go pravat SAD vo Avganistan, celosna likvidacija na teroristite, nie vo na{ata zemja nema da imame stranski investicii. Nikoj ne doa|a vo edna dr`ava vo koja ima vojna, vo koja objektot {to }e go izgradi stranskata kompanija }e mu bide zagrozen ili uni{ten.

Poznato mi deka vo Ungarija, vo edna godina, od Amerika i od drugi zemji, vo industriski kapaciteti se vlo`eni okolu 10 milijardi dolari. Zo{to se vlo`uva vo Ungarija, a ne vo Makedonija? Zatoa {to Ungarija e stabilna zemja vo koja nema teroristi. Toa e zemja vo koja kapitalot mu e osiguran. Nikoj nema da vlo`i ni cent ako vo va{ata dr`ava se vojuva. Ova nema da go napravi nitu Makedonec, ni koj bilo drug, ako vo ovoj prostor se vojuva. Dali mo`ete da zabele`ite nekoj stranski investitor da vlo`il sredstva vo Avganistan. Makedonija vo Evropa stana Avganistan. Zatoa prva i osnovna rabota e da se konsolidiraat bezbednosnite sili. Da se vlo`i vo nivnoto kadrovsko ekipirawe i materijalno da se opremat. Tie sili treba da se napravat da bidat efektivni. Da se reagira na ovie teroristi~ki akti organizirano, cvrsto, jasno i energi~no, a od druga strana novata vlast }e treba da formira lobi grupi vo svetot. Posebno vo Amerika kade {to }e se vlijae vrz amerikanskata politika za da se distancira od albanskite teroristi. I pritoa da im se ka`e na Amerikancite deka ne postojat dobri i lo{i teroristi. Postojat samo teroristi koi sekoga{ se lo{i.

STEFANOVSKI: Nitu edna dr`ava ne e edna{ zasekoga{ izgradena. Edna silna Amerika be{e cel na napad od strana na teroristite. Edna Rusija probaa da ja sru{at -^e~encite i drugite teroristi~ki sili. Zna~i, ako eden narod, edna dr`ava poka`e jasna volja deka saka da ja so~uva dr`avata, toj narod }e ja ima taa dr`ava. Ako ne poka`e jasna volja, ako ne poka`e organiziranost, toj }e ja zagubi dr`avata.

Za `al, za ovie dvanaeset godini dosega{nite vlastodr`ci nemaa nacionalna programa. Nemaa izgradeno jasna nacionalna vizija. Nitu napravija lobi grupi vo stranstvo koi }e gi prezentiraat na{ite nacionalni interesi. Tie ne go izgradija nitu bezbednosniot sistem onaka kako {to treba da bide i zatoa toa n# dovede do ova derexe. Od druga strana, koga zboruvam za nacionalna programa, nacionalna politika, vo nea treba da se ufrlat razni elementi. Na primer, stimulirawe na ra|awe na deca kaj Makedoncite, a ograni~uvawe na golemiot natalitet kaj Albancite. I po sekoja cena zabrana za vseluvawe na Albanci od Kosovo vo Makedonija. Ako ova ne se napravi, }e dojde do debalans na naselenieto i utre ako dojde do toa da ima pove}e Albanci vo Makedonija, tie demokratski }e glasaat za albanska vlast. Koga mnozinstvoto Albanci }e dojdat na vlast, tie demokratski }e donesat odluka Republika Makedonija da se pripoi kon Albanija. Toa e na{ata idnina, ako nemame nacionalna programa.

Zna~i, mora da se napravi nacionalna programa. Da se za{titi ovaa dr`ava. I ako imame cvrsta volja da poka`eme deka sakame dr`ava, deka znaeme kako da napravime nacionalna programa, deka znaeme kako da ja vodime dr`avata, nie }e ja za~uvame Makedonija. Nemame li nacionalna programa, nacionalen konsenzus, nie ja gubime Makedonija!

STEFANOVSKI: Va{ite konstatacii vo celost se to~ni. Site lica {to dosega bea na vlast se imaat izvalkano. Gi imaat napolneto xebovite. Poslednata garnitura toa najmnogu go napravi. I bez toa da go krie, bez da go krie polneweto na sopstvenite xebovi. Onie pred niv toa go pravea vo rakavici. Ovie sega toa go pravat na eden otvoren, transparenten na~in. Krademe i nikoj ni{to ne ni mo`e. Tie imaat svoj obvinitel koj nema da gi goni i zatoa grabaat kade {to }e stignat. Sega narodot go znae ova, no od druga strana pra{awe e kolku javnite glasila }e ovozmo`at nie kako partii, kako koalicioni partneri, da gi izneseme na{ite stavovi pred javnosta. Sega{nata situacija poka`uva deka imame blokada od strana na mediumite. Makedonskata radiotelevizija e servis na VMRO-DPMNE. Taa dosega ne ni dala prostor da gi ka`eme i da go potencirame na{ite stavovi i na{ata programa, iako nie ja pla}ame pretplatata. Za razlika od nea, privatnite mediumi mesto da organiziraat soo~uvawa so kandidatite kako besplatna politi~ka programa, tie se komercijalizirale do toj stepen {to ni{to ne davaat od drugite partii osven onie {to debelo pla}aat za svoeto marketin{ko pretstavuvawe. Pritoa, cenite im se astronomski. Na toj na~in mislam deka }e nemame {ansa da se pretstavime pred narodot i da gi obrazlo`ime na{ite stavovi.

STEFANOVSKI: Golemite makedonski politi~ki partii se involvirani vo sudstvoto. Na niven predlog so noviot Zakon za izbor za pratenici predlagaat sudii od Vrhovniot sud da bidat ~lenovi na Dr`avanata izborna komisija. Istoto toa go pravat i so izbornite komisii. Toa e sosema pogre{en pristap, toa e voved vo partizacija na sudstvoto. Ovaa odredba od Zakonot ne e dobra. Me|utoa, ocenuvam deka noviot Zakon za izbor na pratenici vo celina e dobar.

Vrz sudskiot sistem vo Makedonija podolgo vreme se vr{i pritisok, a toa ne e dobro, bidej}i sudstvoto treba da bide neutralno, nezavisno, so svoj buxet itn. Treba da se napravat odredeni zakonski izmeni. Prvo, vo Parlamentot mora da se formira eden organ koj bi bil sli~en na sega{niot Republi~ki sudski sovet, no ovoj nov organ treba da bide sostaven od nezavisni intelektualci. Toj organ, kako dr`aven sovet, }e treba da predlaga i da nazna~uva sudii, no i da gi otpovikuva. Vo toj organ ne smee da ima partiski lu|e, kako {to go stavija Tomislav Stojanovski od VMRO-DPMNE. Nie odnapred znaeme deka preku nego }e se pravi partizacija na sudstvoto. Od druga strana, Javniot obvinitel na Republika Makedonija vo ~ii race se nao|a mo`nosta da goni storiteli na odredeni krivi~ni dela, spored sega{nite propisi, e partiska li~nost, bidej}i nego na Sobranieto mu go predlaga Vladata, a go prifa}a mnozinstvoto pratenici od taa ista vlast, odnosno partija koja ja formira Vladata. Poradi vakvoto vlijanie partijata {to go predlaga, ako toj ne & odgovara mo`e vo sekoj moment da go smeni Javniot obvinitel. Zna~i, Javniot obvinitel ne e nezavisen. Toj e partiski ~ovek, a kogo toj treba da go goni? Toj treba da gi goni onie lica koi se vo vlasta, bidej}i tie imaat mo`nost da rakovodat so dr`avnite fondovi i da se bogatat. Zatoa Javniot obinitel nema nikoga{ da gi goni onie {to go stavile na vlast. Tuka mora da se napravat drasti~ni izmeni. Ovoj dr`aven sovet, ovie nezvisni intelektualci treba isto taka da izberat nepartiska li~nost, pravnik, koj }e bide nazna~en na isklu~itelnoto va`no mesto - dr`aven javen obvinitel. Toj bi trebalo da ima mandat od osum godini. Samo dr`avniot sovet mo`e da go smeni ako napravi krivi~no delo. Ako toj e nezavisen, utre }e mo`e da go goni Premierot i pretsedatelot na Sobranieto i ako treba i pretsedatelot na dr`avata. Vaka kako {to e postavena rabotata, nie mo`eme da doneseme kakvi sakame zakoni, no so obvinitel nazna~en od Vlada, zakonite nema da se primenuvaat.

STEFANOVSKI: Prva i osnova rabota, {to prethodno gore ja potencirav, e da se sredi bezbednosnata situacija. Bez toa nema ekonomski progres. Vtora rabota {to treba da se napravi e da se donesat zakoni koi }e bidat kompatibilni so pravnata regulativna na EU. Od druga strana, za da imame sve` priliv na kapital nie treba da odime i podaleku od zakonite vo Unijata. [to sakam so ova da ka`am? Ako dava~kite vo edna Germanija za eden investitor se 28 procenti od dohodot, kaj nas treba da bidat 25 otsto. Zna~i, treba da mu dade{ nekoj stimul na toj stranski investitor. Istovremeno }e treba da se donesat zakoni so koi toj stranski investitor vo prvite dve ili tri godini }e bide osloboden od danok i pridonesi. Treba da sozdademe uslovi za da bideme interesni za vlo`uvawa. No, poradi aktuelnata bezbednosna sostojba i so vakvi dava~ki koi dostignuvaat do nekade 75, odnosno 76 procenti od dohodot, {to vo pridonesi {to vo danoci, nitu eden stranec nema da dojde vo Makedonija za da vlo`i i da investira.

STEFANOVSKI: Postojat na~ini za suzbivawe na korupcijata vo edna dr`ava, ili podobro ka`ano da se svede vo razumni granici zatoa {to po priroda ~ovekot e podmitliv i ako mu se uka`e {ansa toj }e zeme, }e ukrade od ne~ij zaedni~ki dr`aven fond. Vo edna organizirana dr`ava, taa mo`nost, taa potreba na ~ovekot treba da se ograni~i.

Koga stanuva zbor za dr`avni pari, funkcionerot sekoga{ treba da bide pod kontrola. Nie morame da gi doneseme antikorupciskite zakoni. Nitu eden objekt ne treba da se prodava bez objaven me|unaroden tender. Nitu edna nara~ka na Vladata ne mo`e da se izvr{i bez prehodno objaven me|unaroden tender na koj }e konkuriraat pove}e firmi, me|u koi }e se izbere najpovolnata ponuda, a ne partiskata firma. Samo taka }e se suzbie korupcijata i kriminalot vo edna dr`ava.

Zatoa, ako vo edna zemja ima dr`aven kriminal, toga{ toj kako rak-rana }e metastazira i }e preo|a vo obi~en kriminal. Da re~eme droga, prostitucija itn. No, ako funkcioniraat slu`bite za bezbednost, onaka kako {to treba da funkcioniraat, i toj kriminal }e se svede vo razumni ramki.