SO SITE SILI PROTIV KORUPCIJATA

Novata vlada ja ~ekaat isklu~itelno te{ki momenti, bidej}i zemjata e vo golema "bula". Ekonomski e uni{tena, fabrikite i pogolemite kapaciteti ne rabotat, iljadnici rabotnici se na ulica, a perspektivata e nikakva.

Opkru`ena od sosedi grablivci i so narasnatite vnatre{no-politi~ki problemi, makedonskata vlada }e raboti vo ambient koj ne nudi manevarski prostor za samodoka`uvawe. Pritoa, mehanizmite za kontrola ve}e se na izdi{uvawe i tie dopolnitelno ja uslo`nuvaat celokupnata sostojba vo Makedonija. Zatoa samo razumot, odlu~nosta i hrabrosta mo`at da pomognat vo pronao|aweto na soodvetni izlezni re{enija.

Novata vlada na RM, prvo }e treba da se soo~i so bezbednosnata kriza. Najva`en segment bez koj nema kakov bilo napredok. Blizu 173 sela bea zafateni so minatogodi{nata voena kriza. Edna tretina od teritorijata na Makedonija be{e nadvor od kontrolata na dr`avnite organi, policijata i ARM, no ovaa slika ni oddaleku ne e mnogu promeneta. Imeno, iako i formalno me{anite policiski patroli patroliraat po selata {to bea zafateni so krizata, tie ja nemaat vistinskata kontrola. I natamu policajcite se dekor, a situacijata ja dr`at pod kontrola banditite, odnosno naselenieto go teroriziraat dov~era{nite pripadnici na ONA, koi sega se priklu~uvaat vo redovite na ANA.

Najnovoto kidnapirawe na pettemina nevini gra|ani, vsu{nost otvora nova stranica vo makedonsko-albanskite odnosi. Albancite s# pove}e }e gi blokiraat pati{tata i soobra}ajot, no pred s# }e ja ucenuvaat makedonskata dr`ava. Zatoa se postavuva pra{aweto: Dali Albancite se lojalni gra|ani na Republika Makedonija? Verojatno ne. Za nivniot ba{ibozuk govori nedisciplinata, kidnapirawata, nepla}aweto na smetkite za struja, voda itn.

Me|unacionalnite odnosi odamna se naru{eni, a tie i natamu se vlo{uvaat. Se nao|aat na rabot na vojnata, ocenuvaat vidni doma{ni i stranski analiti~ari. Za nea e potrebna samo inicijalna kapisla koja bi gi razgorela me|unacionalnite strasti. Nacionalisti~kite apetiti na odredeni albanski ekstremisti koi denovive patroliraat okolu selo @erovjane i drugite sela vo Tetovsko gi podgrevaat vakvite izlivi. Zatoa Republika Makedonija kako dr`ava mora {to pobrgu da reagira, bidej}i rabotite izleguvaat od kontrola.

Me|unarodniot faktor s# pove}e se me{a vo konfliktite, odnosno vo odnosite me|u Albancite i Makedoncite. Me|unarodniot faktor se pretvora vo arbiter koj dolgo vreme se priklonuva de kon ednata, de kon drugata strana. Zatoa takvata uloga pove}e {teti za dr`avata i za ambientot vo vnatre{nite odnosi. Vakvata specifi~na situacija }e mora kone~no idnata vlada da ja razre{i, bidej}i rabotitite od den vo den se uslo`nuvaat i se komplikuvaat. Zatoa, bez razlika koj }e pobedi, odnosno spored site procenki }e nema apsoluten pobednik, }e mora da se soo~i so realnosta, so vistinata koja e mnogu te{ka i slo`ena.

Bezbednosnata situacija koja vo Makedonija e te{ka i slo`ena i po izborite nema mnogu da bide promeneta. Taktikata {to ja prezema novoformiranata ANA e ista kako i na svojata posestrima ONA. Taa prvo se pojavi so bomba{ki napadi, podocna rovare{e so mali odredeni incidenti, po {to prezede poseriozni napadi. Vo me|uvreme od den na den s# pove}e dobiva{e na popularnost, za na kraj, dodeka makedonskata strana navodno spie{e, ja pridobi naklonosta na Albancite vo Makedonija. Zatoa sega{nata situacija e von kontrola.

Po izglasuvaweto na Ramkovniot dogovor, apetitite na Albancite enormno se zgolemeni. Za sekoj problem ja brkaat policijata od svojot atar, a tie sekojdnevno se svadbarski raspolo`eni i ja provociraat makedonskata vlast. Posledniot slo`en incident so kidnapiranite Makedonci vo koj eden rezerven policaec be{e fizi~ki maltretiran, poka`uva deka metodite za tortura ne se menuvaat. Idnata makedonska vlada }e mora mnogu brzo da gi re{ava vakvite slu~ai, bidej}i ako prodol`at na vakov na~in da se odnesuvaat kon problemite, toga{ definitivno policijata }e se pretvori vo instrument za potkusuruvawe na odredeni politi~ki smetki. Ako policijata ne ja vr{i osnovnata funkcija - ~uvawe na redot i mirot vo Republika Makedonija - toga{ taa se pretvora vo partiska ma{inerija koja vo sekoj moment mo`e da ja zeme sudbinata na dr`avata vo svoi race. Vo toj moment Makedonija mo`e da se prosti od parlamentarnata demokratija i da se prote`ira diktaturata. Ne{to {to nalikuva na dr`avite od Latinska Amerika.

Propagandnata vojna {to e vo tek poka`uva deka osnovnoto pra{awe okolu koe najmnogu se tepaat dvata najgolemi makedonski bloka e koj bil, ili koj }e bide podobar vlastodr`ec. Pritoa, nitu edniot, a kamoli drugiot, ne e iskren kon sopstveniot makedonski narod. Zna~i, tie ne se vinovni za situacijata vo Republika Makedonija, vinoven e makedonskiot narod!?

O~iglednata nacionalna podelba se prefrla i na poleto na brojkite, na presmetkite, na ekonomijata. Spored reformiranite komunisti, koi go zaboravija TAT, ja zaboravija privatizacijata i osiroma{uvaweto, i kone~no vo Ohrid ja zaboravija Makedonija, uporno tvrdat deka VMRO-DPMNE ja vodi dr`avava vo ekonomski kolaps. Tie velat (ili pikantno la`at) deka vnatre{niot dolg vo dr`avava iznesuva pet milijardi dolari, odnosno okolu 150 otsto od bruto-doma{niot proizvod. Istite tvrdat deka VMRO-DPMNE gi razobli~uva brojkite i faktite za aktuelnite ekonomski dvi`ewa. Navodno nadvore{niot dolg iznesuval blizu 1,3 milijarda dolari, ili 41 procent od BDP.

Za razlika od niv, vladeja~kata partija tvrdi deka dolgot e okolu 1,1 milijarda, deka vo nejzino vreme kon stranskite kreditori se vrateni blizu 300 milioni dolari itn.

Dvata bloka gi branat svoite vladenija, no zaboravaat deka nad 300.000 siroma{ni vo Makedonija baraat hrana po kantite za |ubre. Isto tolku, duri pove}e, na tovar na dr`avata se nevrabotenite lica koi vo ovoj moment nemaat {ansa da najdat rabota. Zatoa i tie se na pragot na siroma{tijata.

Vo me|uvreme, pod ste~aj otide Tekstilniot kombinat "Astibo" od [tip, a okolu 2.200 rabotnici se vo Biroto za vrabotuvawe. "Jugohrom" se prodade za badijala.

Zarem vakvite argumenti ne govorat deka makedonskiot narod i natamu go zaveduvaat so lagi? No, na nivnite lagi im se kusi nozete. Zatoa novata vlada }e mora da se zafati so golema ekonomska recesija, a izvorite za poddr{ka na reformite }e mora da gi bara vo doma{nite subjekti. Tovarot {to go prezema e tolku obremenet {to }e mora da se povle~at brzi odluki i merki koi }e dadat podolgotrajni rezultati. Plodovite od vakvite rigorozni merki nema da bidat brzi, no }e go zabavat padot na ekonomijata i }e ovozmo`at da se sozdade vreme za pravewe plan za spas na Republika Makedonija. Me|utoa, problemot so ekonomskoto zacvrstuvawe na na{ava zemja direktno e povrzan so stabilizirawe na politi~kata situacija. Bez nejzino re{avawe nema progres. Zatoa, novata vlada }e bide soo~ena so mnogubrojni predizvici, vklu~uvaj}i go problemot i so enormnoto zgolemuvawe na administracijata, koe vo poslednava decenija ode{e po partiski klu~. Dokolku se nadminat osnovnite problemi, za Makedonija e otvorena patekata za prisposobuvawe kon Evropskata unija. Me|utoa, toj od ne e taka lesen. Za nego se potrebni cvrsti partneri i nekorumpirani politi~ari. Problemi {to ne se nadminati, tuku se prodlabo~eni i vkoreneti vo sistemot na dr`avata. Korupcijata e na najvisoko nivo i taa gi dr`i vo svoite kanxi i sega{nata i prethodnata vlast. Protiv nea }e mora da se upotrebat site sili i sredstva, bidej}i korupcijata i mafijata ja zagrozuvaat Makedonija. Taa gi diktira uslovite za `iveewe i ja ispi{uva novata stranica od istorijata na makedonskiot narod.