DODEKA SME @IVI ]E SE BORIME ZA NA[ITE PRAVA

Trgnuvaj}i od istoriskiot podatok deka Makedonija be{e porobena i podelena za vreme na Balkanskite vojni od 1912-13 godina od strana na balkanskite sosedi i svesni deka makedonskiot narod te`nee kon obedinuvawe na Makedonija i makedonskiot narod, Makedoncite od Gora i cela Srbija, od Golo Brdo, Mala Prespa i cela Albanija, od Egejskiot del na Makedonija i cela Grcija, Pirinskiot del od Makedonija i cela Bugarija, donesoa Rezolucija vo koja od Makedonija baraat da gi prevzeme site ustavni merki za za{tita na pravata na Makedoncite koi `iveat nadvor od nejzinite granici, a od balkanskite dr`avi priznavawe na pravoto da se narekuvaat i da bidat narekuvani po svoeto etni~ko ime - Makedonci, pravo da go koristat makedonskiot jazik i makedonskoto kirilsko pismo vo li~noto i javno op{tewe vo site stepeni na obrazovanie, od najniskoto do najvisokoto nivo, vo javnite glasila kako i vo site stepeni na dr`avnite i vladini ustanovi, potoa da gi obezbedat site ~ovekovi, nacionalni, jazi~ni, kulturni i verski prava, pravo na slobodno posetuvawe na svoite rodni mesta, slobodno koristewe na imotite, a na proteranite Makedonci da im se dozvoli vra}awe na svoite ogni{ta, kako i obezbeduvawe soodvetna zastapenost vo site dr`avni i vladini slu`bi.

Od osobena va`nost e toa {to Makedoncite na sredbata vo seloto Kolarevo se soglasija da se svika me|unarodna konferencija za polo`bata i pravata na Makedoncite na Balkanot na koja }e zemat u~estvo pretstavnici na vladinite me|unarodni organizacii (OON, EU, Sovetot na Evropa, Evropskoto Sobranie i dr.), nevladini me|unarodni organizacii, vlijatelni dr`avi (SAD, Kanada, Avstralija, Anglija, Germanija, Francija, Italija, Rusija, Kina), kako i balkanskite dr`avi i na nea da pobaraat da gi obezbedi pravata na Makedoncite na celiot Balkan spored me|unarodni standardi. No, u~esnicite na sredbata vo Pirin se soglasija najnapred da se formira Koordinativno telo vo koe }e ~lenuvaat pretsedatelite na site dru{tva na Makedoncite vo i nadvor od nejzinite granici, da donesat zaedni~ka stategija so koja bi nastapile na taa me|unarodna konferencija i bi bile poenergi~ni vo ona {to go baraat. Tie se dogovorija sostanokot za formirawe na toa telo da se odr`i za {to pokratko vreme, a na nego da se razgleda i pra{aweto za toa 12 septemvri ili nekoj drug den da bide proglasen za den na genocidot vrz Makedoncite. U~esnicite vo diskusijata razgovaraa i za mo`nosta da podgotvat barawe koe }e go dostavat do makedonskata Vlada i vladite na sosednite zemji vo koe }e informiraat za toa {to dosega barale i {to voop{to im e realizirano i {to i ponatamu da baraat, a najavija i deka dokolku nadle`nite po pismen pat ne im odgovorat na nivite barawa za opredel rok, }e bidat poagresivni vo svojot nastap.

Konferencijata, kako {to potencira gospodinot Dragi Stojkoski, kandidat za pratenik na Koalicijata na Makedonska alijansa i Makedonska narodna partija vo Izbornata edinica broj 1, koj e i pretsedatel na Zdru`enieto na "Obedinetite Makedonci" od Kanada, e prodol`enie na prvata vakva Konferencija koja se odr`a minatata godina vo Vardarskiot del na Makedonija, odnosno vo gradot Skopje.

Stojkoski gi zapozna prisutnite na Konferencijata so programata na ovaa Koalicija so koja taa }e nastapi na pretstojnite parlamentarni izbori vo Makedonija. Tretata konferencija od vakov karakter }e se odr`i vo 2003 godina vo Mala Prespa - R. Albanija, a vo 2004 godina vo Egejska Makedonija. Vakvite konferencii imaat za cel {to pove}e da gi zbli`at Makedoncite koi `iveat nadvor od nejzinite granici.

Pretstavnicite na Zdru`enijata na Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija progovorija za toa {to Grcija ne im dozvoluva da gi posetat rodnite ogni{ta, a pretsedatelot na Sojuzot na Zdru`enijata na decata begalci od Egejskiot del na Makedonija, gospodinot \oko Donevski, najavi i poagresiven nastap vo svoite barawa.

Makedoncite od Pirinska Makedonija govorea za torturite, asimilacijata i diskriminacijata {to vrz niv ja pravi bugarskata vlast.

Inaku, seloto Kolarevo kade se odr`a Vtorata Svetska konferencija za unapreduvawe na pravata na Makedoncite od etni~ka Makedonija i celiot svet, se nao|a vo Op{tinata Petri~ i ima okolu 2.600 `iteli. Stanuva zbor za siroma{no selo. Mladite lu|e izbegale vo stranstvo, za{to tuka nema rabota. Toa e ~isto makedonsko selo, iako postojat i takvi `iteli na seloto koi poradi strav da ne go izgubat rabotnoto mesto, ne se izjasnuvaat kako Makedonci. Naselenieto se zanimava so zemjodelski raboti, a `enite rabotat vo tekstilni gr~ki firmi.

Iako makedonskata Vlada ne se gri`i za nas, a bugarskata ne n# priznava, jas sum Makedonec i s# dodeka ima `ivot vo moeto srce }e se boram za moite prava, veli \or|i Bo`inov - Aleksov od selo Kolarevo.

Po oficijalniot del od programata Makedoncite zapeaja makedonski narodni pesni, a potoa sleduvaa i recitali od makedonski poeti i revolucioneri. Gostite i doma}inite ja posetija i Samoilovata tvrdina, koja se nao|a vo blizina na grani~niot premin Zlatarevo, kade {to, spored predanieto, e opkolena i zarobena vojskata na car Samoil po {to bila odnesena vo strumi~ko i oslepena.