Upravniot odbor na Agencijata za privatizacija plasira na Makedonskata berza prv paket od 3 otsto od akciite na "Nacionalna plate`na karti~ka". Ponudeni se 221.546 obi~ni akcii so nominalna vrednost od edno evro. Po prviot den od ponudata, prodaden e celiot paket od 3 otsto, za koj se pretpostavuva deka e otkupen od banka bliska do vlasta. Edinstveni kupuva~i na akcii od NPK mo`at da bidat samo bankite taka {to kupuvaweto mo`e da go izr{at vo gotovina ili so obvrznici i sertifikati. Cenata na akciite vo idnina }e ja odreduva Ministerstvoto za finansii. Za da se za{titi akcionerskoto dru{tvo od upad na nekoja pomala banka, se odi so pomal procent na akcii.

Vladata donese odluka od vkupniot kapital koj kaj sebe go dr`i Agencijata za privatizacija vo visina od 444,9 milioni evra, da ponudi na Berzata 320 milioni evra. Vo tekot na nedelata }e se nudat rezidualnite paketi vo 60 firmi. Godinava Agencijata prodade 71 paket-akcii vredni nad 5 milioni evra vo firmi koi gi dr`i dr`avata. Poradi postoeweto na spor i neusoglasenost za sopstvenosta na akciite me|u Agencijata i Centralniot depozitar, drugite paketi ne se pu{taat vo proda`ba. Spored Agencijata, drugite se neatraktivni paketi na firmite zagubari za koi ne postoi interes i koi se nudat so diskonti od 95 do 99 otsto. Vakviot poteg na Vladata, diktiran od ministerot za finansii, koj naredil da se soberat site dr`avni paketi i da se ponudat na proda`ba, e povolen za Berzata. Opoziciskite eksperti ova go ocenuvaat kako klasi~na rasproda`ba na dr`aven kapital so cel da se kupi glasa~koto telo.

U{te edna vo lanecot privatizacii pred izborite gi pla{i grupa vraboteni vo "Vodostopanstvo-Vardar", za koja istite smetaat deka e nezakonska i deka so toa }e zgasne osnovnata dejnost - navodnuvawe i odvodnuvawe na zemjodelskite povr{ini. Privatizacijata se odviva tajno i brzo, a iako vo dokumentite se vodat 600 vraboteni, firmata broi samo 350 vraboteni. Pozadi ova stoi celta da se izdadat pove}e akcii od koi pogolemiot del, najverojatno so golem diskont, }e bidat prodadeni na nekolku lica. Agencijata go procenila imotot na 600.000 evra, a samo tolku ~inat prostoriite na Direkcijata.

Agonijata okolu privatizacijata na FAS kako da nema kraj. Sindikatot i vrabotenite baraat so doa|aweto na novata vlada da bide raspi{an i nov tender. Odlukata za prifa}awe na "Mariner" kako potencijalen kupuva~ koj nudi 1.050.000 evra ne sakaat da ja prifatat, poradi somnitelniot bonitet i garancija. Neseriozna e i ponudata na "JSP-Skopje" od 320.000 evra za upravnata zgrada i preostanatiot del od fabrikata, a zgradata vredi dva miliona evra. "[aton industri", isto taka zainteresiran kupuva~, ispratila faks so ponuda od 6 milioni evra, no ne se javila so tenderska dokumentacija. Na istiot na~in t.e. bez tenderska dokumentacija ponudil "Sanos bus" ~etiri ipol milioni. "Hankok" nudi dva miliona evra pove}e od drugite, no i taa ne se javuva na tender.

Nikola Trajanov, pretsedatel na Sindikalniot odbor, go obvini ste~ajniot upravnik, Vladislav Tamburkovski, deka ne saka da dade {ansa FAS da se restartira, iako raspolaga so skoro gotovi avtobusi so vrednost od stotina iljadi marki i novi materijali od nekolku milioni marki.

"Makedonija tabak 2000" dogovori izvoz na 8.700 toni tutun, za potrebite na pazarite vo isto~nite zemji. Ova zna~i i pozitiven ekonomski efekt koj }e ovozmo`i devizen priliv. Isto taka potpi{an e i nov Dogovor za izvoz so Britansko-amerikanskata tutunska kompanija za poznatite makedonski sorti tutun.

Vo Strumica se registrirani prvite 200 zemjodelci - profesionalci so {to zapo~na prakti~nata realizacija na Zakonot za vr{ewe zemjodelska dejnost. Akcijata "Bidi zemjodelec" se o~ekuva da dobie po{iroki razmeri i da naide na u{te pogolem odziv kaj zemjodelcite. Prednostite {to gi dobivaat registriranite zemjodelci se ramni so rabotnicite od drugite stopanski granki i so zemjodelcite od evropskite zemji. Toa se: zdravstveno osiguruvawe, penzija, pravo na boleduvawe, povolni krediti, povratna i nepovratna pomo{, kako i niza beneficii od dr`avata: osloboduvawe od pla}awe danoci prvite tri godini po registracijata, od pla}awe pridones za zdravstveno i penzisko osiguruvawe vo prvata godina, kako i osloboduvawe od vodewe knigovodstveni knigi.

Nov me|unaroden tender sledi za Svetskiot trgovski centar {to se gradi vo Skopje. Dogovorot so "Nigli grup" ne se sklu~i poradi toa {to [vajcarcite ne go uplatija dogovoreniot iznos od 10,8 milioni evra, {to figurira{e vo preddogovorot.

Inaku, objektot e vo sopstvenost na Javnoto pretprijatie za stopanisuvawe so stanben i deloven prostor, a za negovo doopremuvawe i doizgraduvawe potrebni se okolu 7,5 milioni evra. Tenderot se o~ekuva da bide raspi{an po izborite.

Dru{tvoto za proizvodstvo i trgovija "Akva vita" od Ko~ani, bara od Republi~kiot zavod za zdravstvena za{tita da gi povtori analizite, a ne da donesuva re{enija od razli~ni motivi. Kako argument za ova proizvoditelot gi naveduva analizite napraveni vo svetski poznatite institucii za voda vo Francija i Bugarija, kako i onie vo Institutot za preventivna medicina vo Voenata bolnica koi poka`uvaat deka arsenot e vo dozvolenite granici. Poradi nesovpa|awe na rezultatite so RZZZ potrebni se dopolnitelni ispituvawa.

No, od RZZZ nemaat namera da gi povtorat analizite sigurni od svojata ekspertiza, a rezultatite od Bugarija i Francija ne gi smetaat za validni. Toa se drugi dr`avi, a odgovornosta se odnesuva na gra|anite koi `iveat vo Makedonija. Za neva`e~ki gi smetaat i rezultatite od Voenata bolnica, za{to ne postoi druga referentna laboratorija za kontrola na arsen vo vodite osven nivnata. Ostanuvaat validni rezultatite deka vo "Akva vita" e konstatirano koli~estvo od 0,075 do 0,086, dodeka so Pravilnikot e dozvoleno 0,05 mikrogrami na litar.

Od prvata IFAD-kreditna linija, ve}e se odobreni sredstva vo visina od okolu pet milioni amerikanski dolari. Realizacijata se odviva preku "Invest banka" pri {to za odobruvawe na kreditite odlu~uva tri~lena komisija.

Sredstvata od vtorata kreditna linija nameneti se za finansirawe na razvojot na zemjodelstvoto vo na{ata dr`ava so posebna orientacija kon nerazvienite podra~ja kako i kon individualnite zemjodelci i sto~ari koi pote{ko dobivaat krediti. Za taa cel }e bidat odobreni nad 3.000 krediti koi }e se realiziraat preku pet makedonski banki. Vo ovoj Proekt bankite }e u~estvuvaat so sopstveni sredstva vo iznos od 2,2 milioni dolari.

Na 43 semejstva od [tip, denovive im bea vra~eni re{enija za vra}awe na imotot. Od ovie 20 barawa za denacionalizacija be{e vraten imotot koj se sostoi od zemjodelsko zemji{te, ~ija vkupna povr{ina e 2.004.680 kvadratni metri. Edna ku}a so dvorno mesto i deloven prostor be{e vratena za edno barawe. Od objektivni okolnosti na 21 barawe ne mo`e{e da se vrati imotot, pa se vra~eni re{enija so koi e odreden pari~niot nadomest. Za 13 od niv nadomestot e opredelen vo vid na obvrznici, za koi e opredelen vkupen iznos od 33.460.714 denari. Za osum barawa vidot na nadomest }e se precizira so dopolnitelno re{enie, a za taa cel se predvideni 4.105.273 denari.

Na ~etvrtata sesija na Ekonomskiot forum 2002 vo kontekst na temata "Odnosite so MMF - politi~ki hazard na ekonomskata apokalipsa", dominira{e misleweto deka mora da se normaliziraat odnosite so Me|unarodniot monetaren fond. Na Makedonija & e neophodna arbitra`a na me|unarodnite finansiski institucii, osobeno od MMF koj se gri`i za valutnata i vkupnata makroekonomska stabilnost, osobeno vo zemjite vo tranzicija. Be{e istaknato deka nitu edna zemja nema {ansi za suvereno ekonomsko opstojuvawe bez sorabotka so Fondot, a isto taka i vo odnos na poddr{kata na razvojnite celi neophodna e sorabotkata so Svetskata banka kako i so drugite me|unarodni finansiski institucii.

Denovive {trajk so glad vo upravnata zgrada po~naa 25 porane{ni rabotnici na Tekstilniot kombinat "Makedonka". Rabotnicite najavija deka }e {trajkuvaat s# do ispolnuvawe na nivnite barawa za restartirawe na Kombinatot. Na Osnovniot sud vo [tip mu se zabele`uva deka s# u{te ne go svikal sobranieto na doveritelite.

Glavniot izvr{en direktor na "Telekom", Xon Maneri, podnese ostavka koja treba da bide potvrdena od Bordot na direktori na 20 septemvri. Toj izjavi deka mu izminal ednogodi{niot dogovor, rabotata bila pottiknuva~ka i sega e vistinski moment da ja prodol`i karierata na drugo mesto koe }e mu ovozmo`i podolgo vreme da pomine so svoeto semejstvo.

Sepak dobro informirani lica od "Telekom", smetaat deka zad ostavkata na Maneri e baraweto na Vladata za negova smena pred s# poradi negovoto golemo involvirawe vo politi~kata scena, namesto da se zanimava so biznis. Se zboruva deka od delovnite potezi na Maneri se nasetuvaat negovite antagonisti~ki stavovi kon sega{nata vlast, nejzino destabilizirawe i pomagawe na SDSM. Tuka se potencira poka~uvaweto na cenite vo fiksnata telefonija {to ne go odobri ni Kabinetot na Georgievski, ni Ustavniot sud, ni Upravata za telekomunikacii. Se zabele`uva i toa deka od Makedonija se odlevaat pove}emilionski iznosi po transakcii i nabavki po nerealni ceni. Smenata na Maneri mo`ebi }e gi "zakopa kopjata" pome|u Vladata i "Telekom".