Konopi{kata likovna kolonija "Mihajlovo 2002", {to ve}e po petti pat se odr`uva vo odmorali{teto "Mihajlovo" na planinata Ko`uv, zavr{i so u~estvo na 16 umetnici od nekolku balkanski zemji: Makedonija, Srbija i Crna Gora, Bugarija i Grcija. Vo traewe od deset dena, umetnicite na ovaa internacionalna kolonija sozdadoa 50-tina dela, pred s# inspirirani od prirodata na ovaa planina.

Makedonskiot akademski slikar i mozai~ar, Gazanfer Bajram, u~estvuva na Osmiot simpozium na Asocijacijata na moderen mozaik vo gradot Viktorija, Brazil. Tema na simpoziumot e mozaikot i enterierot, a po negovoto odr`uvawe site u~esnici sozdadoa eden zaedni~ki mozaik so kamewa {to gi donel od svojata zemja. Gazanfer Bajram, kako ~len na ovaa asocijacija, u~estvuva so referat na tema "Istoriskite aspekti na mozaikot vo Makedonija", prezentiraj}i gi onie vo "Herakleja", "Stobi", "Plao{nik" i drugi mesta.

Na raska`uva~ot Dimitar Solev, po re~isi desetina godini po objavuvaweto na svojata posledna kniga raskazi "Promena na sistemot", neodamna mu be{e objavena knigata raskazi "]elav {turec". Podelena e vo tri dela, koi korespondiraat me|usebno.

Vo hotelot "Rogner" vo prisustvo na diplomatskiot kor i na pretstavnici na politi~kiot vrv na Albanija, kako i pretstavnici na makedonskite dru{tva vo Albanija i organizaciite na Makedoncite od Dolna Prespa, be{e promovirana "Antologijata na makedonskata poezija na albanski jazik". Knigata neodamna ja objavi najgolemata izdava~ka ku}a vo Albanija, "Nufri".

Najnovoto prozno ostvaruvawe na Luan Starova e nasloveno "Tvrdina od pepel", izdanie na knigoizdatelstvoto "\ur|a" od Skopje. Romanot pretstavuva sedma kniga na negovata "Balkanska saga", koja zapo~na da se objavuva vo 1992 godina so romanot "Tatkovite knigi", za koj avtorot ja dobi nagradata "Stale Popov" za najdobro prozno delo i koj pretstavuva centralna kniga na sagata.

Novata makedonska izdava~ka produkcija prvpat, od 4 do 9 septemvri, }e bide pretstavena na Me|unarodniot saem na knigata vo Moskva, Rusija. Pred moskovskata publika }e bide pretstavena produkcijata {to vo poslednive dve godini ja imale 38 izdava~ki ku}i od zemjava. Organizator na makedonskoto pretstavuvawe vo stranstvo e Zdru`enieto na makedonskite izdava~i, a komesar na makedonskoto pretstavuvawe vo Moskva e Nove Cvetanovski, odnosno knigoizdatelstvoto "Makedonska kniga".

Del od poetskoto tvore{tvo na Bratislav Ta{kovski denovive e objaveno vo kniga so naslov "Dom na domovite", izdanie na "Na{e delo". Vo knigata ima stotina pesni od negovite knigi: "Prsti vo oblacite", "Bikovi vo mojot krvotok", "Opasna hartija", "Demonika" i "Mojot kineski me~".

So pretstavata "Razvratnikot" od Erik Emanuel [mit, vo re`ija na Krasimir Spasov, a vo izvedba na Bitolskiot naroden teatar, vo Domot na kulturata vo Strumica be{e otvoren Festivalot na kameren teatar "Risto [i{kov". Vo konkurencija za nagradata za "Najvisoko aktersko dostignuvawe" se 13 pretstavi od devet teatri i ~etiri nezavisni grupi. Za nagradite odlu~uva `iri sostaveno od: Petar Temelkovski, Qupka Xundeva, Vladimir Svetiev, Joana Popovska i Dine Drvarov.

Na scenata so Bodan, osven dvata Ezgija orkestra, nastapija balerini od MNT. Gosti bea i akterite Jordan Vitanov i Robert Veqanovski.

Mladiot makedonski operski peja~ Blagoja Nacovski }e ja ispolni ulogata na Arturo vo operata "Lu~ija od Lamermur" od Doniceti koja }e bide izvedena vo Rimskata opera. Nacovski }e nastapi vo ovaa operska ku}a koja go ima rejtingot na Milanskata skala, teatarot "San Karlo" vo Neapol, Koventgarden i Metropoliten.

Operskiot Verdiev peja~ Boris Trajanov e kompletno rasprodaden po svetot za esenskava operska sezona i slednite sezoni 2003/2004 godina. Toj e ve}e na probite vo Teatro Doniceti vo Bergamo (Italija) kade }e pee na otvoraweto na operskata sezona.

Makedonskiot pijanist Igor Pan~evski, sredno{kolec od Skopje, e apsoluten pobednik na umetni~kiot kamp "Interlohen" koj se odr`a od 14 juni do 14 avgust vo SAD, vo dr`avata Mi~igen. Pan~evski na letniot kamp osvoi zlaten medal, diploma i stipendija za dvegodi{no {koluvawe vo SAD.

Eksperimentalniot televiziski igran film "Sudijata" vo re`ija na @aneta Vangeli }e bide prika`an na godine{niot 59. Veneciski filmski festival vo programata "Novi teritorii". "Sudijata" predvideno e svojata premierna proekcija da ja ima na treti septemvri, a vtor pat }e bide prika`an utredenta, na ~etvrti septemvri. Direktorot na Festivalot, Moric de Hadeln, vo svoeto pismo do makedonskata ekipa pobaral dozvola ovoj film da go selektira vo u{te dve programi na slednite filmski manifestacii vo Milano i vo Rim.

Neodamna vo izdanie na izdava~kata ku}a "Univerz" vo SAD na angliski jazik e objavena knigata "Anti~kite Makedonci" od makedonskiot iselenik vo SAD Josif Grezlovski - Gandeto. Vo knigata avtorot nudi golem broj podatoci od anti~ki i od sovremeni izvori za zasebnosta na anti~kite Makedonci kako narod i za razlikite pome|u anti~kite Makedonci i anti~kite Grci. Site ovie podatoci avtorot trpelivo gi sobiral so godini. Vo knigata argumentirano e kritikuvana knigata na gr~kiot istori~ar Daskalakis, koja isto taka na angliski be{e objavena vo osumdesettite godini i koja ima{e za cel da go "doka`e" navodniot "gr~ki karakter" na Makedoncite. Site hipotezi na Daskalakis, Grezlovski detalno gi analizira i istite gi pobiva so pomo{ na validni argumenti. Isto taka dadena e i kritika za nekoi od pi{uvawata na britanskiot istori~ar Hamond, koj vo golema mera gi zastapuva golemogr~kite pogledi vo odnos na karakterot na anti~kite Makedonci.

Navistina voshituva pedantnosta i ubedlivosta so koja avtorot Grezlovski (po zanimawe profesor) gi pobiva tvrdewata za navodniot "gr~ki karakter" na anti~kite Makedonci. Knigata izobiluva so mno{tvo podatoci i se nadevame deka }e predizvika golem interes, posebno srede na{ite iselenici na koi ne im e problem angliskiot jazik. Da se nadevame deka ovaa kniga vo dogledna idnina }e se objavi i na makedonski.