MAKEDONSKI ROBIN HUD

Vo ovaa `estoka borba za prava na `ivot protiv petipolvekovniot porobuva~ i spomenatite interesenti na makedonskata istoriska scena prodefiliraa pove}e generacii kulturno-prosvetni i nacionalrevolucionerni dejci, me|u koi i Apostol Petkov - Terziev.

... be{e makedonski Robin Hud. Trinaeset godini nose{e oru`je. Toj e eden od onie fantasti~ni heroi koi se javija me|u ugnetenite narodi niz site poluvarvarski periodi na istorijata, ~ii podvizi se opeani od narodite. Za slu~ajniot nabquduva~ i za obi~nite selani, hristijani ili muslimani, toj be{e vidnata li~nost na Revolucijata. Tu|ite policiski oficeri i konzulskite ~inovnici veruvaa deka toj e pretstavnik na selanskite masi i voda~ na narodot.

Apostol Petkov spa|a vo plejadata najpopularni borci i vojvodi na makedonskoto revolucionerno i narodnoosloboditelno dvi`ewe, nare~en "Enixevardarsko sonce". Narodot peel za nego: "Apostol vojvoda, vardarsko sonce, deka }e gree, seto se belee....".

Roden e vo 1870 godina, vo selo Bojmica, Enixevardarsko, Egejska Makedonija. Poteknuva od juna~koto semejstvo na Terzievci. Negoviot postar brat Mitre mo{ne mlad stana ajdutin "za{titnik na narodot", a samiot Apostol ~esto vo "borba" se pelivan~iwata se vra}a{e doma so modrinki, iskinat, no gord i nepopustliv.

Poradi doma{nite raboti ne mo`e{e da odi na u~ili{te. Negovoto u~ili{te be{e sopstveniot dom i rodnoto selo. Raste{e sred nivi i gradini, ~uva{e kozi, ovci i goveda. Iako tatko mu Petko Terziev ne be{e siromav ~ovek, Apostol te{ko ja ~uvstvuva{e i ja prifa}a{e `estokata eksploatacija i poni`uvaweto od strana na osmanliskite gospodari i nivnite slugi. No, istovremeno toj mo`e{e i da zabele`i koga rabote{e kako ~uvar na `elezni~kata linija Solun - Skopje deka istite tie silnici pred strancite se odnesuvaat so dlaboka po~it, poklonuvaj}i se do zemja.

Ropskata polo`ba na negoviot narod i soznanijata za karakterot na gospodarite go opredelija natamo{niot pat na mladiot Apostol. Vo 1892 godina, preokupiran so idejata za sozdavawe ~eta so koja }e se presmetuva so turskite katili, ja napu{ta `elezni~kata slu`ba i od za{tedenite pari i od parite dobieni od prodavaweto pogolem broj ovci od tatkovoto stado kupuva oru`je za sebe i za u{te ~etvorica svoi rodnini i drugari i formira ajdutska dru`ina.

Vo prodol`enie od pet godini, dru`inata na Apostol uspe{no gi progonuva i im se odmazduva na poznatite zulum}ari - Turci i posebno na najlo{ite od muslimanite - naemnicite Arnauti. Negovoto ime i imeto na Ivan~o Kasulijata, voda~ na vtorata ajdutska dru`ina vo istiot kraj, se izgovara{e so qubov i po~it vo po{irokata Enixevardarska okolija. Glasot za nivniot za{titni~ki odnos kon svojot narod i juna~kite borbi protiv porobuva~ite stigna i do rakovoditelite na Makedonskata revolucionerna organizacija, sozdadena na po~etokot na noemvri 1893 godina.

Dame Gruev, eden od osnova~ite na Organizacijata, kako inspektor na u~ili{tata vo Solunsko, vo prvata polovina od 1897 godina si postavuva za zada~a da poseti pove}e u~ili{ta vo oblasta Bojmija, a pred s# da se sretne so Apostol i so Ivan~o i da se obide da gi pridobie za osloboditelnoto delo.

Stapuvaweto na Apostol vo redovite na Makedonskata revolucionerna organizacija pridonese za pro{iruvawe na nejzinata organizaciska mre`a i vo po{irokiot Solunski okrug. Vo redovite na Organizacijata, Terziev pokraj Makedoncite egzarhisti so svojata takti~nost i treplivost privle~e i mnogumina takanare~eni grkomani - Makedonci, privrzanici na gr~kata Patrijar{ija. Vo nejzinite redovi toj ima{e primeno i Turci koi mu bea mnogu dobri i verni sorabotnici.

Blagodarenie na aktivnata i organizirana dejnost na Apostol kako vojvoda na MRO, vo tekot na sedum godini, Enixevardarskiot revolucioneren reon go do~eka sploteno i relativno podgotveno ilindenskiot slobodarski streme` na makedonskiot narod. Vo soglasnost so prifatenoto re{enie za vostanie od januari 1903 godina na neregularniot kongres na Organizacijata, {to be{e potvrdeno i so poznatiot Smilevski kongres vo po~etokot na maj istata godina, toa zapo~na na dogovoreniot termin - vtori avgust - Ilinden.

...vo Enixevardarskata okolija i vo po{irokiot Solunski okrug imaa gerilski karakter. Po nekolku positni akcii i sudiri vo reonot, mo{ne uspe{na borba i interesen slu~aj e dogovoreniot sudir me|u zdru`enite mesni ~eti na Apostol, Ivan~o i kuku{kata ~eta na Trajko Gotov so turskiot asker.

Vojvodite ispratija aber do turskite garnizoni vo Enixevardarsko, Gevgelija i Gumenxe da odat na Ganda~ Planina i da si gi odmerat silite. Poznavaj}i go odli~no terenot, ~etnicite fatija povolni pozicii i na 25 septemvri 1903 godina zapo~na `estokata borba. Krajniot bilans na `rtvite be{e trojca zaginati, nasproti 108 ubieni turski vojnici.

"Vrvot Ganda~ be{e svedok na heroizmot i samopo`rtvuvaweto na mladite vostanici, {to zedoa pu{ka v raka zaradi slobodata. Sto i tri mladi izbor - mom~iwa, pod komanda na Apostol Petkov i Ivan~o Karasulijata, celi {esnaeset ~asa so pu{~en ogan gi dr`ea poziciite. Krvaviot den se dvi`e{e kon svojot kraj. Mrakot se spu{ta{e, a strelbata postepeno stivnuva{e. Na turskata komanda ne & se brza{e. Taa rezonira{e: ^etnicite se vo obra~ i ako ne denes, utre }e mora da se predadat, ili da se samoubijat, ili }e bidat uni{teni. Drug logi~en izlez nema{e.

Se razbira, Apostol i negovite drugari imaa poinakvo mislewe. Tie ne mislea nitu da se predavaat, nitu da dozvolat tuka da bidat uni{teni. Sledej}i gi u{te vo tekot na denot najslabite to~ki na turskoto opkru`uvawe, Apostol go izbra najdobroto mesto i vreme i toga{ koga vojnicite spieja, a stra`arite dremea, na juri{ si probi pat i is~ezna bez traga. [tom se razdeni, vojskata mo`e{e samo da konstatira deka pod obra~ go dr`i Ganda~, no ne i vostanicite". Ova se izvadoci od "Ilindenskata epepja" na Angel Dinev i "Od revolucionernite borbi vo Pajak Planina" na Hristo [andov.

Po neuspehot na Ilindenskoto vostanie Apostol za razlika od pove}e drugi rakovoditeli na Organizacijata ostana sred narodot vo svojot reon. Vo periodot od 1904 godina pa s# do Mladoturskata revolucija, toj uspe{no }e im se sprotivstavuva ne samo na turskite vlasti, tuku i na s# pomnogubrojnite gr~ki andartski ~eti. Vo ova vreme negovata ~eta likvidira pove}e doka`ani zulum}ari od albansko poteklo. Pokraj negovata stara baza, Pajak Planina, Apostol so svoite ~etnici }e sozdade u{te edna baza poznata i nadvor od Makedonija, vo Enixevardarskoto Ezero, Pazarskoto Blato.

Kako za{titnik na svojot narod, vojvodata Apostol Petkov od ova vreme }e go ponese i slikovitoto ime "Enixevardarsko sonce". Apostol ne samo {to go {tite{e obespraveniot makedonski narod vo direktna konfrontacija so nositelite na eksploatacijata, tuku toa go prave{e javno preku pismeno obra}awe do pretstavnicite na vlasta i do evropskite reformatori.

"Selanite od va{ite ~iflici Liparinovi i Sveti Georgi nema minuta da ne se oplakuvaat od postavenite suba{i i padari - Arnauti. Toa {to poslednite go pravat so naselenieto, nivnite samovolija se ve}e nepodnoslivi i glasot na toa bedno naselenie e taka o~aen {to ne znae kade da se po`ali... Tie nivni poplaki dojdoa do na{ite u{i i kako za{titnici na naselenieto ja zemavme smelosta da go ispratime ova pismo do vas i da ve zamolime, {to poskoro da gi ispadite od va{ite ~iflici suba{ite i padarite i da gi zamenite so hristijani. Ako toa ne se napravi vo tekot na deset dena, treba da vi e poznato deka nie }e gi ispadime, a konacite i ~iflicite }e gi zapalime. Treba da znaete deka ako vie ste begovi i raspolagate so milioni, tie se od grbot na toa bedno naselenie, od nivnite maki vie `iveete kako lordovi i se vozite so pajtoni kade {to sakate", se zakanuva{e Apostol.

Po pobedata na Mladoturskata revolucija i Urietot, Apostol Petkov so svoite ~etnici se legalizira, odu{eveno pre~ekan od gra|anite na Enixevardarsko. Vo potraga po egzistencija, izvesno vreme prestojuva{e vo Solun, a potoa nakratko zamina vo Bugarija, bidej}i vo novonastanatite uslovi ne mo`e{e da go opredeli svoeto mesto. Vo tekot na 1911 godina povtorno zaminuva za Bugarija, organizira svoja ~eta i letoto se vra}a vo Makedonija so `elba da ja obnovi organizaciskata mre`a vo svojot reon. No, istata godina, vo selo Kru{are, Enixevardarsko, kako rezultat na predavstvo be{e iznenaden i ubien od turskata `andarmerija.

Postojat i drugi verzii za negovoto ubistvo, me|utoa doktor Krste Bitoski ovaa varijanta ja smeta kako najverojatna, so zabele{ka deka ubistvoto na legendarniot vojvoda i natamu ostanuva nedoosvetleno.