KARAKTEROT I MOTIVOT ZA EVAKUACIJA NA DECATA

Pretsedatelot na PDVG, Markos Vafijadis, na 20 fevruari 1948 godina so radiograma go izvestuva svojot potpresedatel Janis Joanidis vo Belgrad deka podgotovkite za evakuacijata na decata dobro te~at, deka od Lerinsko }e bidat evakuirani 2.500, od Kostursko - 3.500, dodeka od podra~jata na Kowica i Zagorija, Epir, s# u{te nema podatoci. Markos soop{tuva deka }e bidat evakuirani vkupno 10.000 deca.

Akcijata za evakuacijata be{e dobro planirana i organizirana. Za nejzinoto realizirawe bea vklu~eni site politi~ki organizacii - NOF, AF@, Narodnata milicija, narodnite odbori i edincite na DAG. Bea formirani posebni komisii i sobirni centri, organizirana ishrana i dr. Na sekoi 20-25 deca ima{e po edna pridru`ni~ka koja imala zada~a da se gri`i za decata. Taa be{e nare~ena "Majka" i taa navistina odigra golema uloga vo zgri`uvaweto i namaluvaweto na traumite na decata.

Evakuacijata na decata zapo~na na krajot na fevruari i po~etokot na mart 1948 godina i traela do juni istata godina.

Decata od Epirsko i del od Kostursko be{e predvideno da se evakuiraat vo Albanija od Zapadna i Centralna Makedonija, vo Jugoslavija i od Isto~na Makedonija i Trakija vo Bugarija.

Obvrskata za prifa}awe na decata od Zapadna i Centralna Makedonija i onie evakuirani vo Albanija i nivnoto transportirawe vo zemjite so t.n. narodna demokratija ja prezede Jugoslavija.

Vo vrska so donesenata odluka za evakuacijata na decata i za postoe~kiot dogovor za nivno prifa}awe, Izvr{niot odbor na jugoslovenskiot Crven krst na 16 mart 1948 godina izdade soop{tenie vo koe me|u drugoto se vele{e deka poslednite akcii i "nezapamteniot teror na monarhofa{isti~kata vojska nad demokratskoto naselenie vo Grcija, gorewe na sela, apsewa, ubivawa i drugi nasilstva, predizvikaa begalski bran preku jugoslovenskata granica. Me|u begalcite ima golem broj deca, koi pominuvaat goli, bosi, gladni i do krajna granica iscrpeni, na koi im treba itna i {to pogolema pomo{. Poradi toa jugoslovenskiot Crven krst vedna{ stapi vo akcija i organizira pomo{ i zgri`uvawe na begalskite deca. So cel pozitivno da se re{i problemot, CK do nacionalnite organizacii na Crveniot krst isprati apel da pomognat vo zgri`uvaweto na decata koi se prinudeni da ja napu{tat svojata rodna grutka i da pobaraat spas nadvor od svojata tatkovina".

Od soop{tenieto na CK se gleda nastojuvaweto na jugoslovenskata vlada da go pretstavi pominuvaweto na decata vo Jugoslavija kako rezultat na terorot, a ne na planirana akcija.

Na 23 mart 1948 godina iznesen e oficijalniot stav na PDV okolu problemot na decata namenet za balkanskata javnost i narodnite republiki: "Monarhofa{istite vo oblastite pod nivna kontrola gi grabaat decata i gi odveduvaat. Naselenieto uporno se bori da ne im gi otstapi decata i gi upatuvaat sprema granicite na sosednite demokratii, so molba 'spasete gi na{ite deca'. Naporedno so niv i naselenieto od na{ite slobodni teritorii gi prenesuvaat svoite deca sprema granicata. Na{ite sili se prinudeni da im go olesnat preminuvaweto. Ve molime da go ubrzate priemot na decata".

Vo teritorijata na Jugoslavija bea organizirani prifatni punktovi. Takvi punktovi ima{e vo Bitola, Matka, kaj Skopje, Belgrad. Prva grupa na deca vo Belgrad pristigna na 30 mart 1948 godina.

Spored nepotpolnite podatoci od 30 mart 1948 godina do septemvri 1949 godina od Grcija vo zemjite na narodnite demokratii se transportirani 14.028 deca, a vo Jugoslavija isto taka spored nepotpolni podatoci bea zadr`ani okolu 10-11.000 deca vo domovi i kaj roditeli (NR maksimum - 4.800, Vojvodina - Srbija 5.293 i u{te 2.000 zgri`eni kaj roditeli i rodnini).

Raznite podatoci za brojot na evakuiranite deca ne se identi~ni. Spored statistikite na OON i na gr~kata vlada, brojot na evakuiranite deca iznesuva okolu 28.000, a spored KPG okolu 25.000 deca.

Na Vtorata konferencija na KPG odr`ana vo oktomvri 1950 godina e izneseno deka vo isto~noevropskite zemji, bez Jugoslavija bea evakuirani 17.529 deca i toa vo Romanija 5.132, ^ehoslovakija 4.148, Polonija 3.590, Ungarija 2.859, Bugarija 672, Ito~na Germanija 1.120 deca.

I podatocite za brojot na makedonskite deca evakuirani vo isto~noevropskite zemji ne se identi~ni. Pando Vajna vo svojot referat podnesen na osnova~kiot kongres na organizacijata "Ilinden" na 1-3 april 1952 godina navede deka vo tie zemji bea evakuirani 7.000, a spored eden drug dokument od istata organizacija brojot na makedonskite deca vo isto~noevropskite zemji iznesuva okolu 8.000 deca.

Me|utoa, utvrduvaweto na to~niot broj vkupno i po zemji na evakuiranite deca se soo~uva so te{kotii.

Konkretno, prvite godini na politi~kata emigracija, sostojbata e promenliva. Okolu 11.000 deca vo po~etokot bea isprateni vo Jugoslavija. No, nekoi od tie deca se premestija vo drugi zemji i od momentot na sudirot me|u KPJ i KPG, Grcite komunisti, ne mo`ea da ja sledat sudbinata na tie deca {to ostanaa vo Jugoslavija.

Mnogu deca, vpro~em, {to bea isprateni vo drugite isto~no-evropski zemji, ne ostanaa vo prvata zemja vo koja bea zgri`eni, tuku bea premesteni vo druga zemja kade se nao|aa nivnite roditeli ili rodnini. Nekoi deca ja napu{tija Grcija na 16-17 godi{na vozrast i mnogu brzo prestanaa da se vodat vo detskite spisoci, fakt {to gi promenuva brojkite od godina vo godina. I na krajot, okolu 5.000 deca do 1954 godina se vratija kaj svoite roditeli vo Grcija, Kanada i vo Avstralija.

Evakuacijata na decata od strana na PDVG be{e ostro osudena od gr~kata vlada. Taa ja iskoristi evakuacijata kako povod za burna i nemilosrdna kampawa protiv gr~kite komunisti kako vinovnici za grabewe na decata, genocid i dehelenizacija, sozdavawe na jani~arski odredi i sl.

Vo propagandata se vklu~ija i Amerikancite. Amerikanskiot istori~ar Lorens S. Vtner evakuacijata na decata ja oceni kako "edna od najgadnite akcii vo psiholo{kata vojna vo gr~kiot sudir. Amerikanskiot diplomat Rankin evakuacijata na decata ja oceni kako "golema psiholo{ka gre{ka" koja mo`eda se upotrebi vo SAD i vo stranstvo kako "korisna antikomunisti~ka propaganda".

Kako rezultat na amerikanskata i gr~kata propaganda vo svetot be{e sozdadeno mislewe deka decata se kidnapirani. Po barawe na gr~kata vlada vo OON i me|unarodniot Crven krst be{e pokrenato pra{aweto za vra}awe na decata na Grcija, nezavisno kade momentalno se nao|aat nivnite roditeli. OON go odbi ova barawe na gr~kata vlada i odlu~i da im se vratat decata na roditelite ili nivnite rodnini.

Gr~kata vlada bara{e da & se vratat na Grcija, vrz osnova na barawe na roditelite, 9.837 deca. Rakovodstvoto na KPG go odbi gornoto barawe na gr~kata vlada okvalifikuvaj}i gi barawata na roditelite za falsifikuvani.

Komitetot za pomo{ na deteto (EVOP) na 21 avgust 1951 godina so memorandum {to go dostavi do me|unarodnite institucii, gi pobi barawata na gr~kata vlada koja preku me|unarodniot Crven krst imala dostaveno na zemjite vo koi prestojuvaa deca, spisok na molbi so koi se bara{e vra}awe na 8.838 deca. Vo memorandumot na EVOP se veli deka od kontrolata {to e izvr{ena, se doka`a deka 552 od tie deca `iveele so svoite dvajca roditeli vo isto~noevropskite zemji, 1.496 so eden roditel i 2.223 bea vozrasni {to `iveele vo istite zemji i vo tekot na Gra|anskata vojna se borea vo redovite na DAG, 188 molbi bea duplikati, odnosno se odnesuvaa na isti lica, 213 bea falsifikuvani, 2.650 nemaa dovolno podatoci i dr.

Za sledewe, gri`a i obrazovanie na decata KPG i PDVG vo maj 1948 godina ja formiraa Komisijata za pomo{ na deteto - EVOP. Prvo sedi{te na EVOP be{e Budimpe{ta, potoa Bukure{t. Vo EVOP od strana na Makedoncite vlegoa prvo Andon Sikavica, a potoa Stavro Ko~ev.

Vo zaludnite napori na rakovodstvoto na KPG za re{enie na problemot na rezervite i na DAG prezede poteg so koj vo golema mera be{e devalviran proklamiraniot humanitaren karakter i motiv na evakuacijata na decata. Imeno, vo april-maj 1949 godina G[ na DAG i PDV re{ija da izvr{at regrutacija na borci od redovite na evakuiranite deca vo isto~noevropskite zemji. Za taa cel bea izdadeni soodvetni naredbi i direktivi i bea isprateni specijalni emisari. Regrutacijata na decata se vr{e{e so {iroka propaganda i so primena na pritisok, ne po vozrast, tuku po visina, i na toj na~in bea regrutirani deca na vozrast od 12-13 godini. Od Romanija i ^ehoslova~ka bea regrutirani nekolku stotini maloletni deca. Vo s. [trkovo, Lerinsko, be{e organiziran centar za obuka na decata, kade po nekolku dena obuka se ispra}aa vo edinicite na DAG, na prvata borbena linija.

Ovaa odluka, odnosno akcija na KPG-DAG predizvika golemo razo~aruvawe i ostro negoduvawe na roditelite. Trieset i tri majki na evakuiranite deca od s. Konomlati, Kostursko, na 18 maj 1949 godina ispratija ostar protest do G[ na DAG baraj}i ili da gi vratat decata vo domovite, ili da im se vratat na nivnite roditeli.

Na 14 april istata godina rakovoditelot na organizacijata NOF i minister vo privremenata vlada Paskal Mitrevski isprati pismo do PB na na KPG vo koe gi iznesuva te{kite posledici {to gi predizvika regrutacijata na deca od detskite domovi, bara akcijata za mobilizacija da prekine i mobiliziranite deca na 12-15 godi{na vozrast da se demobiliziraat i da se vratat vo detskite domovi.