| |
SVEDO[TVA
Istorijata ne e samo minato
MITOLO[KI LIKOVI SO MAKEDONSKO POTEKLO
Pi{uva: Aleksandar DONSKI
- Poznatite muzi imale ~isto makedonsko poteklo!
- Orfej bil roden i ubien vo Makedonija!
D ali postoele i
originalni makedonski mitolo{ki likovi za koi nema somnenie deka poteknuvale
od Makedonija? Odgovorot na ova pra{awe e pozitiven.
Od originalnite makedonski mitolo{ki likovi, najnapred }e gi izdvoime
poznatite muzi. Kultot na muzite za prv pat bil posvedo~en vo makedonskata
oblast Pierija, a ottamu bil prifaten od preostanatite anti~ki narodi. Ovoj
podatok e dobro poznat vo svetskata nau~na javnost. Samo kako ilustracija }e
spomneme citat od CD
Grolier enciklopedija (cit. delo), kade vo naslovot "Muzi" (Muses),
~itame:
"Muzite ... ponekoga{ bile narekuvani kako pieridi, spored nivniot
prvobiten dom Pierija vo Makedonija, od kade ~estopati go posetuvale izvorot
na Aganipa".
I Karlos Parada decidno go potencira makedonskoto poteklo na muzite.
Otkako pi{uva deka muzite prvo bile tri, Parada konstatira:
"Se smeta deka Pier Makedonecot vostanovil devet muzi i gi promenil
nivnite imiwa... Poradi toa muzite ponekoga{ bile narekuvani pieridi... Pier
bil kral od Pela vo Makedonija. (Karlos Parada, cit. delo, naslov
Muses).
Spored edna legenda, muzata na istorijata, koja se vikala Klio ( Clio),
imala deca so Pier. Vo vrska so ova Karlos Parada pi{uva:
"Klio imala qubovna vrska so kralot Peir od Pela (Makedonija) i mu gi
rodila Hjakint ( Hyacinthus)
i Polibeja (Polyboea),
devojka koja podocna bila odnesena na nebesata"
(Karlos Parada, cit. delo, naslov Muses).
Spored druga legenda, pieridite bile }erki na Pier ({to e vo sprotivnost
so legendata spored koja pieridite bile samite muzi - ova ne e edinstven
slu~aj vo razli~ni legendi od ovaa mitologija da se sre}avaat kontradiktorni
podatoci). [to se odnesuva do potekloto na Pier, Karlos Parada pi{uva:
"Pier bil kral od Pela vo Makedonija. Toj bil sin na Magnes i Neada ( Naiad).
Od vrskata so Evipa (Evippe)
Pier gi dobil }erkite pieridi".
(Karlos Parada, cit. delo, naslov Pierus).
Za potekloto na `enata na Pier (Evipa) Karlos Parada (povikuvaj}i se na "Metamorfozite"
od Ovidij) pi{uva:
"Evipa bila `ena od Peonija (oblast vo Makedonija)" (Karlos Parada,
cit. delo, naslov Evippe 4).
Zna~i muzite poteknuvaat od veruvawata na Makedoncite koi, da potsetime,
spored samite toga{ni Grci, zboruvale na, za niv, nerazbirliv makedonski
jazik i koi zatoa bile narekuvani barbari.
MAKEDONSKO-BRIGISKOTO POTEKLO NA DIONIS
Kako bog koj prvo bil slaven od Makedoncite, a potoa od Grcite, e i bogot
Dionis. Za ovoj bog se smeta deka imal brigisko poteklo. Na planinata Olimp
postoelo drevno svetili{te na Dionis, koe se vikalo Dion, no toa se nao|alo
na severniot del od planinata, t.e. na makedonskiot del na Olimp.
Vo CD
Grolier enciklopedija, vo vrska so slaveweto na Dionis od strana na
Makedoncite, pi{uva deka Dionis na Balkanot najnapred bil slaven od
Makedoncite (iako e spomnato i negovoto brigisko poteklo). Ovde ~itame:
"Dionis ne e indo-evropsko bo`estvo. Toj najverojatno ima brigisko
poteklo, ~ij kult najprvo pominal vo Makedonija, a potoa vo Tesalija i
Beotija... Dionis isto taka se vikal i Bromios ili Bakhus. Celta na negoviot
kult bila da predizvikuva ekstaza - iskustvo na izleguvawe nadvor od sebesi,
ili entuzijazam - iskustvo da se ~uvstvuva{ kako bog. Sutinata na misteriite
na Dionis bila deka, onoj {to gi pravi, trebalo da se poistoveti so bog.
Mnozinstvoto sledbenici na ovoj kult bile `eni, nare~eni Menadi, koi
do`ivuvale ekstazi. Koga sve{tenikot na Dionis svirel na flejta,
privrzanicite na ovoj kult pa|ale vo ekstaza, za vreme na koja im bilo
ka`uvano da rastrgnuvaat `ivotni" ( Grolier,
cit. delo, naslov Greek Mythology).
Ve}e vidovme deka vo etnogenezata na anti~kite Makedonci, Brigijcite
imale zna~itelna uloga, pa sekako deka ottamu e i prisutnosta na ovoj bog
srede Makedoncite.
Ovde povtorno malku }e se oddale~ime od temava za da spomneme eden
interesen podatok vo vrska so drevnoto makedonsko svetili{te Dion. Poznato e
deka Grcite s# u{te nemaat izvr{eno arheolo{ki istra`uvawa na arheolo{kite
sloevi vo Dion od vremeto na anti~ka Makedonija, tuku samo na pogornite t.n.
rimski sloevi. Dali e ova poradi nemawe pari? Sekako deka ne.
Grcija sekoga{ mo`e da najde sredstva za svoite arheolo{ki iskopuvawa. Pa,
zo{to toga{ Grcite gi zapostavuvaat iskopuvawata vo makedonskite sloevi na
Dion, t.e. na sloevite od vremeto koga Makedoncite nemale nekakvi pozna~ajni
kontakti so Grcite? Dali mo`ebi Grcite se pla{at deka }e naidat na u{te
pove}e dokazi za sosema poinakva ~ista makedonska kultura, koja bila sosema
razli~na od toga{nata gr~ka, po {to nivnite obidi za doka`uvawe na gr~kiot
karakter na Makedonija, celosno }e padnat vo voda? Odgovorot na ovie pra{awa
mislam deka e pove}e od o~igleden.
MAKEDONSKOTO POTEKLO NA ORFEJ
Kako poznata mitolo{ka li~nost so makedonsko poteklo e i legendarniot
peja~ i mitski trakiski kral Orfej. Spored legendata, Orfej bil roden vo
Makedonija.
Bugarskiot istori~ar T. Spiridonov vo svojata kniga: "Trakiskijat
etnos" (Sofija, 1991) ja potvrduva vistinata deka Orfej bil roden vo
Makedonija. Ovde ~itame:
"Istoriskiot kral na Trakijcite Orfej, koj so svojata lira gi
zanesuval lu|eto i gi skrotuval divite yverovi, bil roden vo Makedonija
nekade pome|u Olimp i rekata Struma".
Vpro~em, minimalnoto poznavawe na mitologijata poka`uva deka Orfej bil
sin na muzata Kaliopa, ~ie makedonsko poteklo ve}e go spomnavme. Orfej ne
samo {to bil roden vo Makedonija, tuku toj bil i ubien i pogreban vo na{ata
zemja. Negoviot grob se nao|al vo podno`jeto na Olimp vo ju`niot del na
Makedonija i na negoviot nadgroben spomenik bile ispi{ani stihovi od eden
makedonski poet (d-r Nade Proeva: "Studii za anti~kite Makedonci,
Skopje, 1997).
Vo vrska so ubistvoto na Orfej, Karlos Parada pi{uva:
"Nekoi veruvaat deka Orfej bil ubien blizu planinata Pierija (vo
Makedonija, z.m.) i deka blizu toa mesto bila za~uvana urna vo koja bile
smesteni negovite posmrtni ostanki." (K. Parada, cit. delo, naslov " Orpheus").
DRUGI MAKEDONSKI MITOLO[KI LIKOVI
Kako anti~ko-makedonski bog treba da go spomeneme i bogot na lekuvaweto
Daron ( Darron)
(d-r Nade Proeva: "Studii za anti~kite Makedonci, Skopje, 1997).
Drugo anti~ko-makedonsko bo`estvo, koe go nemalo kaj Grcite, bila
bo`icata Ma. D-r. Nade Proeva ("Studii za anti~kite Makedonci",
Skopje, 1997, na nekolku mesta) naveduva primeri za naodi so pretstavi na
ovaa bo`ica vo Makedonija, pritoa konstatiraj}i deka vakvi naodi vo Grcija -
nema! Inaku, za bo`icata Ma se smeta deka e od staro makedonsko-brigisko
poteklo i istata kaj Makedoncite si imala svoi makedonski specifi~nosti, koi
gi nema kaj drugite narodi (iako rekovme deka kaj sekoj narod postoelo
bo`estvo so sli~na uloga na Pra-Majka).
Mitolo{ki lik so makedonsko poteklo bil i re~niot bog Aksij ( Axius).
Toj imal qubovna vrska so Periboja (Periboea),
od koja se rodil Pelagon, koj bil tatko na junakot Asteropaj (Asteropaeus),
koj ja branel Troja. Spored imeto na Aksij, podocna bila nare~ena dene{nata
reka Vardar (~ie prvobitno ime bilo tokmu Aksij), dodeka imeto na Pelagon do
denes go nosi makedonskata oblast Pelagonija. Sinot na Pelagon, po ime
Asteropaj se rodil vo severno-makedonskata oblast Peonija.
Blizu rekata Struma bila slavena i bo`icata Bendida, a vo pove}e mesta na
Makedonija bile slaveni i zmijolikite bo`estva Drako i Drakena (d-r Nade
Proeva, cit. delo, str. 179 i 181). Za imeto Drakon (koe se sre}ava vo
antikata, a podocna od nego e proizlezen angliskiot zbor za zmej -
dragon, pa duri
i imeto na grofot Drakula) se znae deka za prv pat bilo posvedo~eno vo
Libija, t.e. ni ova ime ne e gr~ko. (K. Parada, cit. delo, naslov
Hesperides).
Kako mitolo{ki li~nosti so makedonsko poteklo }e gi spomneme i Peoncite
(pripadnici na severno-makedonskoto pleme), koi bile sojuznici na Troja za
vreme na Trojanskata vojna. Nekoi od niv bile: Enij ( Aenius),
Astipil (Astypylus),
Mnes (Mnesus),
Midon (Mydon),
Ofelest (Ophelestes),
Trasij (Thrasius)
i drugi.
So poteklo od Makedonija bila i mitolo{kata li~nost Palena ( Pallene),
koja e poznata po toa {to se borela so svoite dodvoruva~i i gi ubivala, s#
dodeka ne bile porazena od Dionis. Vo vrska so nejzinoto poteklo Karlos
Parada pi{uva:
"Palena... bila }erka na kralot Siton ( Sithon),
koj bil kral na Odomantite (narod {to `iveel vo severoisto~na Makedonija)."
(K. Parada, cit. delo, naslov Pallene).
Makedonsko poteklo imal i eden od lapitite. Ovie mitolo{ki su{testva
stanale poznati po toa {to se borele protiv kentaurite. Spored legendata,
nivnoto poteklo bilo od Tesalija, no eden od niv imal makedonsko poteklo.
Toa e lapitot Pelat ( Pelates).
Povikuvaj}i se na "Metamorfozite" od Ovidij (12.2541), vo vrska so
potekloto na Pelat, Karlos Parada pi{uva:
"Pelat bil lapit od Pela (vo Makedonija) koj se borel protiv
kentaurite". (K. Parada, cit. delo, naslov " Lapiths").
Makedonec bil i eden od argonavtite. Toj se vikal Devkalion ( Deucalion).
Povikuvaj}i se na deloto na Higin, vo vrska so potekloto na ovoj argonavt,
Karlos Parada pi{uva:
"Devkalion do{ol od Pela, grad vo Makedonija i im se pridru`il na
argonavtite. Toj bil sin na Hiperasij ( Hiperasius)
i Hipso (Hypso)".
(K. Parada, cit. delo, naslov Deucalion).
Na krajot da go spomneme i mitolo{kiot lik na Makedon, koj vo t.n. "Gr~ka
mitologija" se smeta za pratatko na Makedoncite. Makedon bil roden od Tija ( Thyia),
koja bila }erka na Devkalion (toa e onoj Devkalion, koj go pre`iveal
Potopot), a tatko mu bil li~no vrhovnot bog Zevs. Ona {to e mnogu interesno
e faktot {to, spored ovaa mitologija, prviot Grk i prviot Latin poteknuvale
od sosema isti roditeli (Pandora i Zevs). Vo vrska so ova Karlos Parada
pi{uva:
"Pandora imala qubovna vrska so Zevs i gi rodila Latin ( Latinus),
po kogo bile nare~eni Latinite i Grek (Graecus),
po kogo, onie koi gi sledele helenskite obi~ai, bile nare~eni Grci"
(K. Parada, cit. delo, naslov Pandora).
No, koga se vo pra{awe Makedoncite, t.e. mitolo{kiot lik na prviot
Makedonec, toga{ (spored legendata) toj bil roden od qubovnata vrska pome|u
Zevs i Tija. Vo vrska so ova Karlos Parada pi{uva:
"Tija imala qubovna vrska so Zevs i mu go rodila Magnus (po kogo bila
nare~ena oblasta Magnezija) i Makedon (po kogo bila nare~ena Makedonija)
(K. Parada, cit. delo, naslov Zeus).
Fakt e deka (spored mitologijata) Pandora i Tija bile sestri, no tie
pripa|ale vo redot na prvite lu|e po Potopot. Od druga strana, spored ovaa
legenda, ispa|a deka Grcite bile pobliski so Latinite, otkolku so
Makedoncite, t.e. deka razlikite pome|u Makedoncite i Grcite bile pogolemi
otkolku o~iglednite i dobro poznati razliki pome|u Grcite i Latinite.
Vo t.n. "Gr~ka mitologija" se sre}ava i likot na nekoj Makednus ( Macednus),
koj bil sin na Laokon. (Apolodorus, The Library,
3.8.1).
Spored ovaa mitologija vo Makedonija se odigrale i nekoi nastani od
nejzinite legendi. Taka, na primer, spored edna legenda Hermes vo Makedonija
mu ukral edno stado na Apolon. Svedok na ovaa kra`ba bil nekoj Bat ( Battus),
koj mu vetil na Hermes deka nema da mu ka`e na Apolon, no bidej}i ne
izdr`al, bil prestoren vo kamen od strana na Hermes. Prakti~no doti~niot Bat
isto taka e mitolo{ka li~nost so poteklo od Makedonija.
Vo Makedonija prestojuval i Herakle, koj trebalo da se bori so Kikmus ( Cycmus),
no do borba ne do{lo zatoa {to srede niv bil pu{ten grom.
Ova zna~i deka i Makedonija i Makedoncite dale zna~aen pridones vo
sodr`inata na t.n. "Gr~ka mitologija" za koja doka`avme deka nikako ne mo`e
da bide "gr~ka", poradi faktot {to im pripa|ala na pove}e toga{ni anti~ki
narodi od Evropa, Azija i Afrika. Poradi toa vo prodol`enie ovaa mitologija
}e ja narekuvame ednostavno kako "anti~ka mitologija."
(Prodol`uva)
|