KOJ VSU[NOST NE UNI[TUVA?

Vo politikata gre{kite vo ocenuvawata ~estopati vodat kon vojna. Koj pravi gre{ki vo ocenuvawata zavr{uva so vojna. Makedoncite dolgo vreme pravea gre{ki vo ocenite i ja isprovociraa vojnata - }e dodade najsofisticiraniot.

Vaka ~ovekot koj odamna treba{e da bide zad re{etki vo [utka ili Idrizovo povtorno po kojznae koj pat & se zakanuva na Republika Makedonija i makedonskiot narod kako nose~ki stolb na dr`avnosta. Zemjava i natamu gi tolerira verbalnite teroristi od koi s# zapo~na vo dr`avata.

Komu mu odgovaraat vakvite retoriki na Xaferi i negovite istomislenici? Zo{to nadle`nite organi predvodeni od javniot obvinitel Stavre Xikov, koj isto kako da go nemavme vo izminative ~etiri godini, ne se podgotveni da prezemat re{itelni ~ekori za eliminirawe na li~nostite koi samo & pakostat na dr`avata i nejziniot integritet. Poslednite izjavi na kone~no registriraniot, no vo ni{to neizmenet, Xaferi samo gi sokoli ekstremnite bandi koi otsekoga{ bile pod negovi zakrila vo prezemaweto radikalni potezi od tipot na politi~ki i klasi~en terorizam, pa s# do krvav varvarizam. Naduvanata retorika polna so {ovinizam i separatizam po urnekot na Azem Vlasi od krajot na osumdesettite pretstavuva u{te eden po~etok na mnogu nemili ne{ta koi pretstojat da ni se slu~uvaat vo naredniot period.

No, problemot ne mo`eme i ne smeeme da go barame kaj sprotivnata strana koja e provokator na sekoj mo`en incident koj sekojdnevno ni se slu~uva. Problemot i vinata treba da ja barame vo podgotvenosta na na{ite institucii i organi da se spravat so posledicite od pregolemata popustlivost i tolerantnost koja premina vo totalna defanziva kon naezdata na lu|e od tipot na sofisticiranite grupi na politi~ko-teroristi~ki ka~aci. Defanzivata i postojanite kompromisi n# odvedoa vo ambis i bezizlezna situacija. Najavite deka pokraj makedonska ima i albanska Makedonija e jasen pokazatel {to saka iredentistot vo postvoeniot period. Gi zakrepna silite i duhot vo godinata po potpi{uvaweto na "ohridskiot miroven dogovor" i sega povtorno e podgotven da trgne vo nov osvojuva~ki krvav pohod.

Od makedonska strana ne mo`e nikoj zasega da mu kontrira. Samo osuda. Ni{to pove}e. Vedna{ se vrti liceto kon t.n. me|unarodna zaednica i & velime "Gledajte go ovoj Xaferi {to & misli na na{ata dr`ava". Nie go pravime slednoto: Ekspresno brzo, bez nitu edna korigirana zapirka vo Statutot, mu ja registrirame sudski partijata koja vo nitu edna druga zemja ne bi bila registrirana, mu dozvoluvame da gi tro{i dr`avnite pari od narodot kako nositel na vlasta vo instituciite na sistemot, niz prsti mu progledaa "promakedonskite" sili vo vlasta koga toj lukavo im gi vturna teroristi~kite komandanti vo strukturite na dr`avata, prviot ekonomist vo Makedonija, Besnik Fetai, 'r{um pravi so kontingentite {irum zemjava, a hierarhiski povisokite aplaudiraat na sekoe novo korumpirano i {vercerski spe~aleno evro. Toa e na{ata kontraigra kon albanskiot vo`d koj se podgotvuva da ni ufrli novi masovni serii ubijci, kriminalci i teroristi na makedonskiot severozapad.

Republika Makedonija kako pravna dr`ava vo nikoj slu~aj ne smee{e da dozvoli u~estvo na trite albanski politi~ki partii vo izborniot ciklus. I Demokratskata partija na Albancite i Demokratskata unija za integracija i Nacionalnata demokratska partija na voda~ite Xaferi, Ahmeti i Haxirexa otvoreno se zalagaat za totalno uni{tuvawe na ovaa zemja i toa po pat na vojna, ako instituciite na sistemot ostanat nemi na nivnite maksimalisti~ki barawa. Otvoreno i javno gi crtaat liniite na razdvojuvawe, razgrani~uvawe i delewe po etni~ki princip so edna edinstvena cel - federalizacija na Makedonija kako preodna faza do sozdavaweto na golemoalbanska dr`ava. T.n. me|unarodna zaednica dokolku iskreno gleda i raboti na procesot na vospostavuvawe traen mir na Balkanot i po{iroko, nedvosmisleno treba ne samo verbalno, tuku i prakti~no da gi spre~i i zadu{i obidite za nova destabilizacija na Poluostrovot, zatoa {to sekoe novo krvoprolevawe na makedonskata dr`ava }e zna~i turbulencija za celiot Balkan, }e zna~i nestabilnost na Evropa. Nema stabilen Balkan i mirna Evropa so nestabilna i krvava Makedonija. Ovaa misla dosega ja izrekle mnogu svetski dr`avnici, no retko koj od aktuelnite mo}nici ja sfatil i na vistinski na~in ja protolkuval i primenil. Ne mo`e nitu eden Makedonec da mu poveruva na Arben Xaferi deka e za za~uvuvawe na Makedonija vo oblikot vo koj denes postoi, ne mo`e da mu poveruva deka }e raboti za dobroto na ovaa zemja s# dodeka toj {ovinisti~ki se odnesuva pred svojot elektorat podbucnuvaj}i gi Albancite so retoriki od koi samo toj bi imal polza, a nikako i glasa~ite na koi im se obra}a. Diveeweto na albanskite znamiwa {irum Makedonija e jasen fakt za kakva Makedonija se zalagaat krvopijcite na na{eto tkivo. Sijamskite crni orli ja poni`ija makedonskata ~est i dostoinstvo, go zasenija sonceto koe i samite nie go izvalkavme. Qube patriotot prodol`uva so udiraweto v gradi deka pobedil s# {to lo{o mu se ispre~ilo na patot. Ako ova deneska e pobedata {to ja "slavime", kako li izgleda porazot? Mora da e mnogu pekolen i nepodnosliv.

Ali Ahmeti e posebna prikazna vo celata sovremena dramaturgija na na{ite kvazipoliti~ari. Maloto ma`e od Zajas deneska srame`livo yirka niz prozor~iwata na svoite {tab~iwa da ne go zapuka nekoj otstrana, nezavisno dali e Makedonec ili Albanec. Site podednakvo go "sakaat". I ednite i drugite nesvesno i neprofesionalno so izjavite od tipot "}e go apsime" ili "nema da koalicirame so teroristot broj eden " sekojdnevno mu go podignuvaat rejtingot na nivo na besprekoren albanski politi~ki voda~ vo Makedonija vo narednite desetina godini. Otkako politi~kite rivali i protivnici so vakvite retori~ki nastapi mu napravija usluga namesto pakost i otkako zadocneto ja pro~itaa sopstvenata porazitelna strategija, sega se obiduvaat da ja svrtat plo~ata i poliberalno da se odnesuvaat pred javnosta koga stanuva zbor za likot i deloto na noviot albanski mit. No, svesta s# u{te ne e dokraj razbudena i koga tri ~etvrtini od izbornata kampawa pominaa, svesta ne e razbudena i koga poslednite sonda`i na javnoto mislewe poka`uvaat ekstremno brz rast na popularnosta na maliot. Nekomu odi ova vo prilog? Nekoj namerno gi fabrikuva rabotite da bidat takvi za da mo`e utre ili zadutre da ja smeni strategijata?

Kaj nas rabotite ne se onaka kako {to treba da bidat. Valkani se od samiot po~etok na krizata, a taka i prodol`uvaat. Scenarijata za zapadni scenarija koi imaat za cel omalova`uvawe i diskreditirawe na aktuelnata vlast vo ekot na izbornata kampawa predizvikuvaat novi tenzii i nesigurni momenti vo dr`avava.

Mo{ne interesna, no istovremeno i pogubna, e pozicijata na dvete najgolemi partii vo Makedonija vo pogled na ova pra{awe. Dodeka VMRO-DPMNE atakuva vrz site vnatre{ni i nadvore{ni sili koi navodno go razgraduvaat postignuvaweto na vlasta, predupreduvaj}i gi so apsewa i proteruvawa od zemjava, SDSM krajno non{alantno i defanzivno se odnesuva kon tretiraweto na problemot. Kade se gre{kite kaj obete strukturi? Partijata na Georgievski so nositelot na procesot, ministerot za vnatre{ni raboti, Qube Bo{kovski, premnogu radikalno mu pristapuva na problemot primenuvaj}i metodi svojstveni na ve}e zamreniot re`im na Slobodan Milo{evi}. Ima indicii deka del od zapadnite establi{meni pravat odredeni scenarija za diskreditacii na legalnite organi vo zemjava, no dokolku se saka nivno etapno eliminirawe i nadmudruvawe, bi trebalo da se primenat i iskoristat posofisticirani na~ini, ponezabele`livi pred svetskata javnost, bidej}i nie ne sme sila koja mo`eme da gi odvratime scenaristite od takvite nameri.

Od druga strana, pak, strategijata za celosno amnestirawe na t.n. me|unarodna zaednica od procesite koi ni se slu~uvaa vo poslednive ~etiri godini zna~i marionetska postavenost na aktuelnata opozicija koja za vozvrat treba da dobie poddr{ka i amin pri sostavuvaweto na novata vladeja~ka garnitura dokolku gi osvoi simpatiite na elektoratot. Sudirot na konceptite me|u dvete najgolemi makedonski partii vo ovoj kontekst se antidr`avni i kontraproduktivni po opstojuvaweto na dr`avata. Tesnopartiskite interesi i ovojpat po vakvi krucijalni pra{awa ne se nadminaa, tuku naprotiv radikalno se zaostrija.

Preostanatite participienti na politi~kata scena mol~alivo i bespomo{no se obiduvaat da go ubedat javnoto mislewe deka opciite koi gi zastapuvaat golemcite se porazitelni. No, narodot kako narod pove}e nikomu verba nema. Vrtej}i se naokolu si go postavuva pra{aweto: Koj vsu{nost n# uni{tuva? I po ovie izbori verojatno }e prodol`ime namesto vo kolor, politi~kite filmoteki da gi gledame vo crno-bela tehnika. Vpro~em, onaka kako {to gi gledame ve}e dvanaeset godini nanazad.